Izšla je novembrska Moja Slovenija

Preberite si zanimive prispevke iz novembrske revije Moja Slovenija. Naj vas k branju spodbudijo kratki povzetki spodaj.

 

 

INTERVJU: Miha Bajda

Kraj, kjer so Slovenci še danes doma

V Slovenijo je za mesec dni z družino prišel potomec slovenskih izseljencev, Miha Bajda. Skupaj z ženo Angelco Čad in otroki; najstarejša hčerka Editka je stara 7 let, Alenka ima 6 let in najmlajši Ivan ima 4 leta. Njihova želja je bila obiskati številne sorodnike in se naužiti lepot domovine svojih prednikov. Miha Bajda je zaveden Slovenec, podjetnik, učitelj, ravnatelj in družinski človek, ki na svoje potomce prenaša slovensko kulturo in jezik. Skozi pogovor vam bo skozi osebno zgodbo, razkril zgodovino slovenskega izseljenstva v Argentini in njihovo življenje danes.

 

LEPOTE SLOVENIJE

Kočevsko ali Rudniško jezero

Na območju 564 kvadratnih kilometrov velike občine Kočevje sta se v drugi polovici preteklega stoletja skoraj istočasno pojavili dve jezeri, ki jih pred tem tam ni bilo. Prvo je Kočevsko ali Rudniško jezero tik ob mestu Kočevje, drugo pa je Reško jezero ob ali pri kakih 25 kilometrov od Kočevja oddaljeni Kočevski Reki. V prispevku si preberite zanimivosti o Kočevskem jezeru in tudi o samem Kočevju.

 

POVRATNIKI

Življenjska zgodba Mirjane Mauhar – Benkič

V rubriki Povratniki tokrat predstavljamo zelo odločno in po strogih načelih živečo gospo. Prvo in osnovno pravilo oziroma vodilo, po katerem živi in z njo cela družina, je poštenost. Od tega vodila ne odstopa niti za milimeter. Je pa tudi dobrosrčna in širokogrudna. Notranji mir išče in najde v neonesnaženi naravi, ki jo je tam okoli, kjer živijo res v izobilju. Zelo pogosto se v tem letnem času skupaj z možem odpravita v bližnji gozd po gobe, pri čemer ne nabirata samo lisičk in jurčkov, marveč še celo vrsto drugih gob.

 

NOVICE

Predstavitev Slovenije na Oktoberfestu v Münchnu

Konec septembra je SKD LIPA München že petič sodelovala na mimohodu (Schützen- und Trachtenumzug) Oktoberfesta. Želja, da spet sodelujemo je bila velika, zato smo se ponovno prijavili in bili izbrani. Iz Slovenije smo povabili godbo Gorje, sosednja društva SKD Drava Augsburg in SKD Lastovka Ingolstadt, ter člane društva SKD Lipa München. Skupno se je zbralo 116 udeležencev, ki so se predstavili oblečeni v gorenjske, štajerske in prekmurske narodne noše, se vključili v povorko, ki je štela 9.000 ljudi iz različnih držav.

 

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

I. Konferenca slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu

Svetovni slovenski kongres (SSK) je v četrtek, 2. oktobra 2014, v Postojni pripravil 29. strokovno srečanje in tokratno tematiko namenil pomenu turizma in gostinstva v slovenskem gospodarstvu. Strokovnjaki iz sveta in domovine so I. Konferenco slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu obogatili s svojimi neposrednimi izkušnjami, konstruktivnimi kritikami in predlogi za izboljšanje te gospodarske panoge, ki lahko pripomore k hitrejšemu razvoju Slovenije in višjemu življenjskemu standardu njenih prebivalcev. Srečanje je potekalo v Jamskem dvorcu Postojnske jame, častno pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik Vlade RS, Miro Cerar.

 

SLOVENSKA KUHINJA

Gorenjski medenjaki

Poskusite tudi vi pripraviti prave medenjake tudi vi! Med, maščobo in sladkor segrevamo, da se sladkor raztopi. Maso ohladimo. Vanjo zamešamo jajci, sol in začimbe. Moko, pecilni prašek in kakav zmešamo, presejemo in vmešamo v medeno maso. Najprej vmešamo 2/3 moke in potem še preostalo. Testo naj počiva pol dneva. Testo razvaljamo na 5 mm debelo plast, izrežemo poljubne oblike medenjakov in po želji okrasimo z mandeljni, kandiranim sadjem ali čim podobnim. Pečemo pri 180 stopinjah do lepe rjave barve.

 

OBIČAJI

Ko zaigra klopotec, je čas za trgatev

»En hribček bom kupil, bom trte sadil,«pravi v pesmi Anton Martin Slomšek. Trta in vino sta prav gotovo značilna za Slovenijo. Slovenija je vinorodna dežela, o dolgi tradiciji vinogradništva govori že najstarejša slovenska trta modra kavčina, ki že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu in velja za najstarejšo trto na svetu, ki je še vedno vitalna. Vsako leto Mariborčani napolnijo okoli 100 manjših steklenic, ki se namenijo predvsem kot protokolarna darila.

 

Besedilo: Moja Slovenija 11/2014

Podobne teme: