XIII. Vseslovensko srečanje: Odslikave slovenstva

V državnem zboru se je 4. julija 2013 odvilo 13. Vseslovensko srečanje pod naslovom Odslikave slovenstva.

V uvodu so zbrane pozdravili g. Janko Veber, predsednik Državnega zbora RS, ga. Tina Komel ministrica, ki je odgovorna za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter Slovenci po svetu in g. Danijel Krivec, predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

 

SLIKA: Polno zaseden Državni zbor z zdomci iz vsega sveta

 

V pozdravnih nagovorih so se strinjali, da so slovenska identiteta, kultura in jezik ključni za Slovence po svetu, da so Slovenci po svetu trdoživi, zavedni in z močnim občutkom pripadnosti največji ambasadorji in promotorji Slovenije. Ga. Tina Komel je poudarila, da se po zvestobi in samozavesti Slovencev po svetu lahko zgleduje vsa Slovenija. Danijel Krivec pa je izpostavil, da so delavnost, vztrajnost in veselje do dela, vrednote, ki so kapital Slovencev.

 

SLIKA: prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik in Joe Valenčič iz Clevelanda v ZDA

 

Sledile so uvodne razprave vabljenih govorcev, kjer je prof. dr. Anton Mavretič v svoji razpravi Odslikave slovenstva med drugim poudaril problem vse pogostejšega bega možganov. Ga. Luigia Negro je svojo razpravo posvetila slovenski manjšini v Videnski pokrajini, saj je letos 35. obletnica konference o etnično-jezikovnih skupinah v Vidnu. Dejala je, da žal večina mladih več ne govori narečja, saj govore italijanski jezik in poudarila, da je učenje knjižnega jezika pomembno tudi za ohranjanje narečja. Uvodne razprave pa je zaključila izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik z inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije. Izpostavila je korelacijo med izseljenstvom in priseljevanjem v Slovenijo. Dejala je, da je fenomen migracij v bistvu bogastvo izkušenj, povezanost ljudi iz vseh koncev sveta v najrazličnejših časih slovenskega etničnega prostora. Dodala je tudi, da je z vstopom Hrvaške v EU padla še ena, žal meje v glavah še obstajajo, vendar ni treba, da smo samo eno, lahko smo več, Slovenci in Italijani, Slovenci in Hrvatje, Slovenci in Srbi, Slovenci in Kanadčani. Življenje v več svetovih je po besedah prof. dr. Hladnik namreč privilegij, sreča. Je nekaj kar lahko povezuje in plemeniti.

 

SLIKA: Pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana na Dunaju

 

Za uvodnimi razpravami so svoj delež srečanju dodali še ostali govorci, med njimi je bil tudi najstarejši govorec pater Ivan Tomažič, ki je leta nazaj zgradil študentski dom Korotan na Dunaju.

Srečanje je bilo priložnost za navezovanje stikov, izmenjavo izkušenj, ki so jih Slovenci po svetu pridobili z življenjem izven meja domovine, skozi vso srečanje pa se je čutila močna vez med vsemi udeleženci, vez, ki jo lahko imenujemo z moja Slovenija, ljubezen do domovine.

Foto: Edvard Vrtačnik

Besedilo: Vanesa Kovač

 

 

Podobne teme: