Znani Slovenci

Rojak: Eddie Sedevcic, Merrylands

Eddie Sedevcic je edini duhovnik, ki ga je ‘dala’ avstralska Slovenija. Duhovnik slovenskega rodu, ki je vzrasel v Avstraliji, je pred leti bral novo mašo pred slovenskimi verniki v Paddingtonu.

 

Že stirideset let je na velikonočni ponedeljek v Merrylandsu pirhovanje, kjer se mecejo kovanci v pirh. Leta 2009 je na ta dan zadel edino Eddie Sedevcic, ki redno pomaga v Merrylandsu pri masevanjih. Neverjetno veselje veje iz njegovega obraza in vzklik "Zadel sem!"
 
Avtor: Florjan Auser

Foto: Marta Magajna

 

INTERVJU: Dr. Angelika Mlinar

Pustiti ugledno službo – ste doktorica prava – da bi se posvetili peki keksov, ni ravno običajno. Pa vendar ste se leta 2005 odločili za ta korak.

Na začetku sem se spraševala, zakaj mi to vprašanje vedno postavljajo, saj to pa res ni nič takega, ampak po dveh letih mi postaja jasno, da je to res malce nenavadno. Takrat sem se tako odločila. To je bila ena izmed prelomnic v mojem življenju, ki se je nisem zavedala. Tako in tako bi morala zamenjati službo. Lahko bi ostala v mednarodnem pravu in bi delala za Evropsko komisijo, vendar bi morala zamenjati …

Argentinski Slovenci na obisku v Sloveniji

Kako gledate na odnos med argentinskimi Slovenci, vemo, da jih veliko prihaja nazaj v Slovenijo, in matično domovino?
 
Rekel bi, da je vsak dan boljši. Danes v Slovenijo prihaja zadnji letnik gimnazije. Treba se je prepričati, kaj Slovenija pomeni v Argentini. Temu pravijo argentinski čudež. To ni čudež, ampak sad dela rojakov v Argentini, ki so v 60 letih tako lepo ohranjali slovensko skupnost. Danes je v naših slovenskih šolah več otrok, kot jih je bilo pred 40 leti. S ponosom sem imel pred kratkim govor v Argentini; rekel sem, da smo zvesti sinovi slovenskega naroda.

In kje mislite,

Pogovor z rojakom: msgr. Andrej Stanovnik

Kje so vaše korenine, gospod škof? Iz kakšne družine ste izšli?

Sem sin slovenskih staršev. Mama je bila rojena v Spodnjem Brniku, oče pa je bil doma v Žireh. Trije otroci – z bratom in sestro – smo bili rojeni v Argentini, kamor sta starša odšla po odhodu iz begunstva z avstrijske Koroške. Izhajam iz verne družine, v kateri smo bili otroci deležni verske vzgoje, ljubezni do slovenske zemlje in njene kulture. Starši so ostali zvesti ljubezni do Slovenije in so to ljubezen posredovali tudi nam otrokom.
 
Kakšna je bila vaša pot v redovništvo h kapucinom in v duhovništvo

POGOVOR Z ROJAKOM: Avguština Budja

Dejavni ste na mnogih področjih – pišete knjige, pesmi, glasbo, prevajate, pišete članke. Koliko enot obsega vaša bibliografija?
Obsega kar osem knjig, številne članke in prispevke v monografijah.

Izdali ste kar nekaj knjig, med njimi učbenik Švedska slovnica za Slovence, Slovensko-švedski besedni vodnik, monografija Slovenci na Švedskem. Vse so nekako povezane s Slovenci.

Da, pišem o stvareh, ki so mi blizu, ki jih poznam in za katere menim, da je pomembno, da zanje zvedo tudi drugi, ki jih zanima življenje Slovencev na Švedskem.

Knjigi Slovensko-švedski besedni vodnik in monografija Slovenci na Švedskem sta izšli v samozaložbi. Zanimanja ne na slovenski

INTERVJU: Pedro Opeka

Pedro Opeka, ki se je leta 1948 rodil slovenskim staršem v Argentini, že 30 let deluje kot misijonar na afriškem otoku Madagaskarju. Skupaj z najrevnejšimi prebivalci živi na odlagališču odpadkov malgaške prestolnice, kamor je prvič stopil leta 1989. Ob pogledu na stotine otrok in njihovih družin, ki so se v nečloveških pogojih za življenje gnetli na tem smetišču za mrvico hrane, se je v njem nekaj premaknilo in obljubil si je, da bo ta prostor postal srečen kraj. Z dejanji, trdno voljo in vero je dokazal, da se da doseči nemogoče ter premagati revščino in bedo. Sedanja situacija skorajda presega …

Jacqueline Widmar Stewart – pravnica in pisateljica

 

Otroštvo na obalah jezera Michigan

Tako Jacquelinin oče kot mama sta se rodila slovenskim staršem, ki so se v Združene države Amerike priselili na začetku prejšnjega stoletja. Spoznala sta se v slovenskem društvu v Chicagu ter se poročila zelo mlada – mama jih je imela komaj 16, oče 21. Kmalu sta zapustila Chicago in se naselila v Beverly Shoresu, naselju na obali jezera Michigan, ki je sedaj del narodnega parka. Tam sta si zgradila hišo in nekaj časa vodila črpalko in majhno gostišče. Čeprav sta oba imela le osnovnošolsko izobrazbo, jima je študij njunih treh hčera zelo veliko pomenil. …

Pogovor z rojakom: Jože Mevlja

 
Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da ste se kot mlad fant podali na pot v Pariz?

Pariz je dolga leta veljal kot odskočna deska za vse tiste, ki so bili primorani ali so si želeli še dalj v svet, v Kanado in Avstralijo. Tu se je dalo urediti papirje in dokumente za nadaljnjo pot. Mnogim je takrat požrtvovalno priskočil na pomoč gospod Ignacij Čretnik, ki je po vojni pomagal številnim, ki so morali zapustiti svoj dom. Sam sem imel v Parizu nekaj poznanih prijateljev in leta 1967 sem se odločil, da bi v Franciji preživel kakšno leto, največ dve …

Intervju: Dr. Zvone Štrubelj

       
Leta 1547 je cesar zaukazal, da Primoža Trubarja skupaj še s tremi somišljeniki zaradi novih verskih nadzorov zaprejo. Trubar se je aretaciji izmaknil s pobegom v Nürnberg, na Nemško. Bi Trubarja lahko označili za prvega znanega slovenskega izseljenca, ki se je v tujino moral umakniti zaradi verskih in političnih razlogov?

Zagotovo je bil Trubar eden od prvih najbolj poznanih slovenskih izseljencev. Pri svojih 39 letih je moral zaradi zvestobe samemu sebi in svojim notranjim duhovnim idealom zapustiti ljubljeno slovensko deželo, svoj zavidljivi položaj ljubljanskega kanonika, ki mu je zagotavljal varno eksistenco, in oditi na tuje. Pred nekaj leti je …

Dr. Avgust Božidar Pust

 
Ko je 2009 praznoval 70-letnico svojega bogatega življenja, je s ponosom ugotovil, da je to bilo zanj »čudovito leto«. Očitno mu še vedno veliko pomeni naziv direktor emeritus urada za medkulturne in mednacionalne odnose v državi Ohio, saj je prav ta funkcija navedena kot prva na njegovi vizitki. Je tudi upokojeni član Komisije ZDA za ohranjanje ameriške dediščine po svetu; kot diplomat civilne družbe, naziv, ki je pri nas nepoznan, sodeluje pri uresničevanju mednarodnih in nevladnih programov, prek katerih teče povezovanje in izmenjava mladih profesionalcev po svetu; je ustanovni član Slovenskega muzeja in arhiva, Slovensko-ameriškega kulturnega sveta in Slovensko-ameriškega …