Kreslin: Nazaj v analogne dni

Ljubljana, 3. december 2013 – Z rojstnim dnevom Franceta Prešerna se je s prižigom novoletnih lučk začel tudi veseli december. Decembra pa v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma vabi tudi vsem dobro znan glasbenik in pesnik, Vlado Kreslin.

Tudi letos so tako v Gallusovi dvorani čarobno zazvenele pesmi Vlada Kreslina. Triurni koncert je z znano zasedbo začel s pesmijo Generacija, saj je Vlado nekaj dni pred koncertom, 29. novembra 2013, praznoval svoj 60. rojstni dan. Nadaljeval je s pesmijo, ki nosi naslov Ena pesem in pravi »Nekaj pa je še takih ljudi, ki se jih človek razveseli.« Ta pesem se zagotovo dotakne prav vsakega srca in zarosi marsikatero oko. Na odru se mu je nato pridružil oče Milan Kreslin in skupaj sta zapela pesem Zibaj me, ki jo najdete na njegovem novem albumu Čarobnice, po katerem so poimenovali tudi letošnji sklop koncertov v Cankarjevem domu.

 

Zasedba Martin Krpan in stari dobri rock

Zagotovo je Vlado Kreslin upravičil naslov koncerta – Čarobnice, kajti res je bilo čarobno. Ne le, da je ušesa božala dobra glasba, njegove pesmi so tudi poezija, ki skupaj z melodijo bogati duha. Z Malimi bogovi, ki Kreslina spremljajo že vrsto let ter Mirom Tomassinijem, ki z njim nastopa že več kot 20 let, so nadaljevali s pesmijo Letos bo huda jesen in pesmijo Ptič.

Sledila je pesem z Goričkega v Piran in marsikdo se je na koncert Čarobnice pripeljal prav z Goričkega, Prekmurja, pa tudi s Primorske. Vlado pa na koncertih vedno nastopi tudi s pevskim zborom, ki je tokrat štel res veliko pevk in pevcev, celotna Gallusova dvorana se mu je pridružila ob petju zdaj že legendarne pesmi Od višine se zvrti. In prav verz te pesmi se skriva tudi v notranjosti kolekcije Kreslinovih klobukov, ki jih je moč kupiti. Verz, ki je zapisan na notranjem robu klobuka pravi: »Hočem le, da me vidijo s teboj.«

Martin Krpan

Kot se za Prešernov rojstni dan spodobi smo lahko slišali tudi pesem O, vrba. Po premoru, pa je sledilo presenečenje za presenečenjem. Na oder se je spustilo veliko belo platno in predvajati se je začela angleška verzija pesmi To ni političen song (Political song). Ko je pesem prehajala v zadnje takte pa se je platno počasi spet dvigalo in na veliko presenečenje obiskovalcev je oder prevzela legendarna skupina Martin Krpan. Z Vladom so slovensko verzijo pesmi na odru zaigrali Mark Čuček, Tomaž Sršen, Jure Huebscher, Dadi Kašnar, Aleš Klinar in Miro Tomassini. Postregli so nam s pravim rockom kot se ga spomnijo mnogi, odigrali pa so še pesmi Mali bogovi in Še je čas, kjer se je skupini Martin Krpan pridružila tudi Ajdina Kreslin na prečni flavti.

Z Malimi bogovi so nato nadaljevali s pesmijo Dan neskončnih sanj. Sledila je pesem Vrane, kjer se mu je znova na odru pridružil oče Milan. Ko ga je Vlado vprašal »Kak dolgo že plešeš, oča?«, mu je ta odvrnil »Od večnosti.« Nato pa so sledile pesmi, ki zagotovo ogrejejo srce vsakega Prekmurca, Nocoj je edna lüštna noč, Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti in Vsi so venci vejli, kjer se mu je v petju spet pridružila več kot navdušena publika. 

Pri pesmi Spominčice je zablestel Samo Budna, ki s svojo violino pesmim dodaja posebno strast. Nato pa je na oder prišla še Katarina Katica Kreslin, mama Vlada Kreslina, ki je o njej dejal: »Prosila je naj pojem Pikapolonico, skupaj sva pela Marjano Deržaj, podtikala mi je harmoniko, kasneje se je bala samo, da ne bi postal profesionalen glasbenik. Zdaj hodi z mano po svetu in skupaj pojeva mojo Pikapolonico.« In zapela sta pesem Nede mi več rasla, nato pa skupaj odšla iz odra, ko so na odru zazvenele cimbale in violina. Dvorana je zahrumela s ploskanjem. Vlado se je ob igranju Čardaša vrnil nazaj na oder in takoj za tem, so nam zapeli pesem Poj mi pesem. Sledila je že skoraj ponarodela Je v Šiški še kaj odprtega?, ko se je Malim bogovom in Beltinški bandi znova pridružila skupina Martin Krpan. Publika je nato Vladu zapela Vse najboljše, razigrani Kreslin pa je v zameno zapel pesem 30 let, ki je nato trideset zamenjal za šestdeset. Ob koncu pa so tradicionalno zapeli še pesem Kuku.

Ko pa se je publika že odpravljala, jih je tik na koncu čakalo še eno presenečenje. V Gallusovi dvorani so zadonele mogočne orgle, Gašper Konec je bil mojster črno belih tipk, Vlado Kreslin pa je na balkonu zapel pesem Franka Sinatre My way. Publika je dobesedno obmolknila, se mu na trenutke pridružila v petju, nato pa glasbenika, ki je postregel z največjimi uspešnicami s svoje glasbene poti, nagradila s stoječimi ovacijami.

»Poj mi pesem o prijatelju, ki odpušča slabe dni«, poje Vlado Kreslin, naj bo v takšnem duhu obarvan ves praznični december.

Besedilo in foto: Vanesa Kovač

Podobne teme: