Priznanje za življenjsko delo dr. Avguštinu Malleju

Ljubljana, 24. januar 2014– Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je ministrica Tina Komel podelila priznanje za življenjsko delo dr. Avguštinu Malleju. Ob njem sta bila tudi sin in soproga Maria Malle, izjemna ženska, ki prav gotovo potrjuje pregovor, ki pravi, da za uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Dr. Malle, ki je v začetku januarja letos praznoval svoj sedemdeseti jubilej, je gotov eden najbolj plodnih zgodovinarjev in publicistov na področju slovenske manjšine v Republiki Avstriji.

dr. Avguštin Malle dobitnik priznanja za življenjsko delo

Dr. Malle je že kot mlad fant stopil na pot učenosti in raziskovanja. Potem ko je leta 1964 uspešno končal maturo na slovenski gimnaziji v Celovcu, je na dunajski univerzi začel s študijem zgodovine, publicistike ter germanistike. Leta 1973 je doktoriral z disertacijo o slovenskem tisku na Koroškem v obdobju od 1848 do 1900. Med študijem je opravljal delo tajnika in predsednika Kluba slovenskih študentov na Dunaju, leta 1969 pa je postal odgovorni urednik revije Mladje. Urednikoval je tudi Naše razglede, Enciklopedijo Slovenije in strokovni reviji Razprave in gradiva ter Prispevki za novejšo zgodovino. Desetletje (1979-1989) je snoval in urejal knjižno serijo Disertacije in razprave.

Delo dr. Malleja je bogato, raziskoval je zgodovino in sodobno stvarnost koroških Slovencev, pojave v razvoju slovenskega šolstva, tiska, kulture, manjšinske organiziranosti, bančništva, cerkvenega življenja ter nemške raznarodovalne politke na Koroškem. Pripišemo mu lahko izjemne zasluge na področju preučevanja slovenske manjšine v Republiki Avstriji ter vsestransko aktivno delovanje interesov Slovencev v Republiki Avstriji.

Dr. Malle, čigar zasluga je, da na tej strani naravne in politične meje verjetno ni nikogar več, ki ne bi vedel vsaj nekaj o zgodovini in stvarnosti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je za nas odgovoril na nekaj vprašanj.

Kako se počutite danes, ko ste dobili tako laskavo priznanje?

Že ponavadi se odlično počutim, danes pa še posebej lepo. Srečal sem številne sodelavce iz Ljubljane, nekateri so prišli tudi s Koroške.

Zdi se, da je zavest o slovenstvu je močenjša v zamejstvu in pri Slovencih po svetu kot v matici. Zakaj je temu tako?

Mislim, da je vsakodnevno življenje postalo bolj zahtevno. V zamejstvu se ljudje bolj družijo v skupine, kar je v matici razpadlo. Na Koroškem nastaja vedno več skupin, ki zavestno iščejo socialno bližino, ki verjetno v Sloveniji manjka. V matici imajo ljudje, kar zadeva jezik vsega dovolj. Pri nas tega ni in zato iščemo situacije, ko lahko komuniciramo v slovenščini. Tako pa se razvija tudi drugačno življenje kot v Sloveniji, ki je včasih precej naporno, včasih pa zelo prijetno.

Se kdaj pojavi domotožje po življenju v Sloveniji?

Rojen sem na Koroškem in meje nikoli nisem občutil kot meje. Že od otroških let naprej sem bil povezan s Slovenci, ki so se dnevno vozili mimo naše hiše in se ustavljali pri nas. To je bila zame priložnost, da spregovorim z njimi. Pohajkoval sem tudi z mladimi Slovenci iz Tržiča in okolice. Ne morem reči, da sem živel drugače kot vrstniki iz matice. Tudi med študijem na Dunaju sem bil povezan s študenti iz Slovenije. S Francijem Pivcem sva recimo v 60. letih, ko je bilo še vse strogo, omejeno in prepovedano organizirala demonstracije v Mariboru. To so bila lepa doživetja. Osebno nikoli nisem čutil pregrade na Karavankah, meja tako zame ni nikoli obstajala.

Pa slovenski jezik, ga mlajše generacije koroških Slovencev še govorijo?

Zame je slovenski jezik materinščina in s tem povem vse. Poskrbel sem, da oba hčerka in sin perfektno govorita slovensko in nemško. To pa danes ne zadostuje več. Govoriti morata tudi druge jezike, če hočeta ekonomsko eksistirati. Tudi v Sloveniji mladi komunicirajo v tujih jezikih, kar je prav. To kaže na odprtost in je nujno potrebno.

Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa si prizadevajo, da bi bila slovenska manjšina tako v Avstriji kot Sloveniji predmet razprav in raziskovanj in da njen obstoj ter zgodovina ne bi nikoli utonili v pozabo, zato še toliko bolj pozdravljajo življenjsko prizadevanje dr. Avguština Malleja.

Za najboljšega poznavalca zgodovine in sedanjega položaja koroških Slovencev,  ga je ocenil tudi zgodovinar Janez Stergar.

Besedilo in foto: Vanesa Kovač

Podobne teme: