Slovenci na Avstrijskem Štajerskem

V Kranju se je odvil simpozij pod naslovom: Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Povabljeni gostje in govorci so se skupaj s publiko spraševali ali so Slovenci na avstrijskem Štajerskem deasimilirana manjšina.

Od leve proti desni: Sebastian Walcher, Rezka Kanzian, Susanne Wietlaner, Dejan Valentinčič, Norma Bale, Boris Jaušovec in Andrea Haberl Zemljič

Z uvodom v simpozij je začela dr. Andrea Haberl Zemljič, ki je zgodovinarka, prevajalka in tolmačka ter avtorica knjige Pustiti jezik v vasi. Popeljala nas je skozi zgodovino slovenske skupnosti na avstrijskem Štajerskem.

Sledila je okrogla miza na temo: Slovenstvo v radgonskem kotu in v Gradcu danes ter vizija za prihodnost. Debato je moderiral Dejan Valentinčič, svoja mnenja ter izkušnje z življenjem ob meji in izseljenstvu pa so podali Boris Jaušovec, novinar časnika Večer, ki je tudi poznavalec manjšinske problematike, Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko in vodja Pavlove hiše. Svoj delež sta dodala tudi Norma Bale, pesnica in pisateljica ter učiteljica slovenščine v Radgoni, v Bad Radkersburgu in Sebastian Walcher, prevajalec in bivši predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu.

Norma Bale že tretje leto poučuje slovenščino kot materinščino na gimnaziji v avstrijski Radgoni. Dejala je, da imajo z Avstrijci ambivalenten odnos: »Malo se ljubimo, malo sovražimo.«Želja po učenju slovenskega jezika je velika, kar je potrdila tudi ga. Weitlaner iz Pavlove hiše. Slovenci med Radgono in Šentiljem, imajo zaradi slovenskih korenin željo po učenju in znanju slovenskega jezika. Čeprav pravno formalno ureditve dvojezičnosti ni (krajevne table, etc.), je ta vendarle prisotna.

Slovenci drugi največji narod graške univerze

Sebastian je dejal, da trenutno v Gradcu študira okrog 470 Slovenk in Slovencev. Slovenci veljajo za drugi največji narod na graški univerzi, največ jih študira umetnost in glasbo, kjer je tako rekoč celotno 4. nadstropje slovensko. Zaradi vse večjega števila slovenskih študentk in študentov se je tudi pojavila potreba po ustanoviti kluba. Namen kluba je druženje slovenskih študentov ter ohranjanje slovenske kulture v Avstriji. Znotraj kluba tako deluje pevski zbor, poskrbijo pa tudi za športne aktivnosti kot sta nogomet, odbojka. Norma Bale je tako hudomušno vprašala Sebastiana: »Ko preklinjate, preklinjate po slovensko ali avstrijsko?«Ta je odvrnil, da vedno v slovenščini. Klub v Gradcu deluje že od leta 1974, ustanovila pa ga je skupina koroških Slovencev iz Celovca.

‘Biti vmes’

Koroška Slovenka pa je tudi Rezka Kanzian, pesnica in igralka, ki je prav tako bila del okrogle mize. V Gradcu živi in dela že 26 let. Rezka, ki je skupaj z možem dejavna v gledališču Werkraum Theater, je po desetih letih ustvarjanja predstav v nemškem jeziku ugotovila, da ji nekaj manjka. To kar je manjkalo je bil slovenski jezik, zato je ponovno začela pisati tudi v slovenščini in pri Pavlovi hiši izdala dve pesniški zbirki. Pri Pavlovi hiši zato, ker skrbijo za promocijo slovenske kulture, literature ter glasbe.

Rezka je za svoje umetniško ustvarjanje dejala: »Če delaš v dveh jezikih, si nekje vmes. Na kulturnem področju je tako, da pišeš in ustvarjaš, ali v slovenščini ali pa v nemščini. Jasno pa je, da smo, tisti, ki smo vmes, nekaj posebnega. Bogastvo, če živiš in ustvarjaš v dveh jezikih.«In prav o tem hrepenenju po domovini in o tem kaj pomeni ‘biti vmes’ govori dvojezična predstava Rezke Kanzian in Franza Blauenstelnerja, ki nosi naslov Domotožje oz. Heimweh – ‘Heim – weh/Dom – o-to-ž-je’.

Besedilo in foto: V. K.

 

Podobne teme: