Zgodilo se je v juliju 2008
Uvedba vinjet – Slovenija je s 1. julijem uvedla vinjete za osebna vozila in motorna kolesa za vse cestninske ceste po Sloveniji. Vstop na cesto, kjer so obvezne, je označen s posebnim znakom. Signalizacija je spremenjena tudi na cestninskih postajah, tovornjaki se morajo razvrščati desno, osebna vozila in motorji pa levo, kjer je zapornica že dvignjena. Letos je na voljo samo polletna, zelena vinjeta, ki za osebna vozila stane 35 evrov, za motorna kolesa pa 17,50 evra, velja pa šest mesecev, ne glede na datum nakupa. Slovenske vinjete prodajajo tudi v tujini, na Hrvaškem na Petrolovih bencinskih servisih, v Avstriji zaenkrat na 70 prodajnih mestih, v Italiji pa na severu na bencinskih servisih.
Izkazalo se je, da so bili tujci iz EU ob vstopu v Slovenijo slabo obveščeni, saj večina med njimi o uvedbi vinjet v Sloveniji ni vedela ničesar.
Uporabo vinjet poleg Darsovih nadzornikov in policistov preverjajo tudi prometni inšpektorji in cariniki, ki naj bi bili najstrožji v začetnem obdobju. Za vožnjo brez vinjete po cestninskih cestah je zagrožena kazen v višini od 300 do 800 evrov. Na kraju samem vam lahko izrečejo kazen v višini 300 evrov, če jo boste plačali v osmih dneh, bo polovična.
Doslej je namreč veljalo, da je treba vinjete nalepiti v levi zgornji kot vetrobranskega stekla, a je precej voznikov vinjete prilepilo na napačen del stekla, zato je vlada sprejela sklep, da vozniki lahko vinjeto nalepijo kjerkoli ob robu notranje strani vetrobranskega stekla.
Odprt Šentviški predor – V začetku julija so končno odprli avtocestni odsek Šentvid-Koseze, katerega del je tudi predor Šentvid. Le nekaj ur po slovesnem odprtju pa je s stropa galerije predora odpadlo za približno kvadratni meter protipožarne zaščite. Izkazalo se je, da Šentviški predor ob odprtju še ni imel uporabnega dovoljenja. Na srečo ni bil nihče poškodovan. Minister za promet Radovan Žerjav je izrazil razočaranje nad dogodkom in odločno povedal, da bo stroške obnove kril izvajalec, torej SCT oziroma angleški podizvajalec. Povedal je, da se takšne »šlamparije« ne bi smele dogajati.
Dopustniki na cestah – Poletna turistična sezona pomeni tudi začasne »selitve« v južne kraje. Zato je posebej ob koncih tedna na slovenskih cestah proti morju zaznati povečan promet. Dolge čakalne vrste so se pojavljale na vseh mejnih prehodih z Avstrijo proti Hrvaški, gneče pa so nastajale pred vsemi cestninskimi postajami.
Najhujša tragedija na rekah pretresla Slovenijo – Slovenijo je pretresla tragedija na reki Savi na HE Blanca, ki je vzela 13 življenj. Nesreča se je zgodila v četrtek, 3. julija, okoli 17.30. Na spustu po reki Savi od Sevnice proti gradbišču hidroelektrarne Blanca se je en čoln na prehodu čez greben prelivnega polja prelomil, drugi prevrnil, tretji, v katerem je bil tudi otrok, pa se je še pravočasno ustavil na bregu. Skupno je bilo v dveh ponesrečenih kanujih 14 ljudi. Med umrlimi osebami je bil tudi sevniški župan in poslanec DZ Kristijan Janc. Soproga sevniškega župana, ki je edina preživela, je bila odpeljana na opazovanje v celjsko bolnišnico. Reševalci, ki so nesebično priskočili na pomoč iz vseh koncev Slovenije, so pogrešane iskali več dni, akcijo pa so zaključili šest dni kasneje, ko so našli in potrdili identiteto še zadnjega pogrešanega v tragični nesreči.
Vlada je tako torek, 8. julij, ko je potekala tudi večina pogrebnih slovesnosti, razglasila za dan žalovanja. Sevnica, od koder je prihajala večina žrtev, je bila zavita v žalost. Ljudje so se množično vpisovali v žalne knjige, potekala je tudi žalna seja za ponesrečenimi, ki so se je udeležile družine žrtev, občani, politiki, župani, javni delavci, predstavniki društev in organizacij. Žalne seje so se udeležili tudi premier Janez Janša, predsednik državnega zbora France Cukjati in delegacija državnega zbora.
Trenutno tekoče županske posle v Sevnici opravlja sevniški podžupan Srečko Ocvirk, Sevničani pa bodo novega prvega moža občine volili na nadomestnih županskih volitvah 12. oktobra, morebitni drugi krog volitev pa bo 2. novembra.
Najzaslužnejšim reševalcem je predsednik republike dr. Danilo Türk podelil državna odlikovanja.
Mesec ujm – Slovenijo so zajela močna neurja s točo, ki je bila ponekod velika kot jabolko. Bilanca dveh dni neurij je bila grozljiva: najmanj 13 ranjenih, 300 hiš močno poškodovanih, uničena četrtina slovenskih gozdov in ogromno pridelkov. Najhujšo škodo so utrpeli v Prekmurju, kjer je veter odkril na desetine hiš, izruval številna drevesa, po doslej zbranih podatkih je uničenih tudi več kot 80 odstotkov poljščin. Škoda je največja v zgodovini Slovenije. Neurje pa ni prizaneslo niti šolam in vrtcem.
Dobesedno brez strehe nad glavo so ostali tudi številni Kamničani, kjer je neurje s točo uničilo pet stanovanjskih blokov in še 30 drugih stanovanjskih objektov. Najhuje pa je bilo v vasi Gozd nad Kamnikom, kjer je odkrilo kar 39 stanovanjskih in devet gospodarskih poslopij, veter je strehe nosil tudi več sto metrov daleč. Nekaterim je močan veter odnesel tudi cela nadstropja in pravi čudež je, da ni bil nihče težje poškodovan.
Iz Zavoda za gozdove Slovenije so sporočili, da je skupna količina podrtega in polomljenega gozdnega drevja zaradi neurij 325.000 kubičnih metrov. Popolnoma uničeni so gozdovi na skupno 500 hektarjih površine. Kot so še navedli, so močneje poškodovani gozdovi na 5000 hektarjih površine in na raztresenih manjših površinah v obsegu četrtine površine vseh gozdov Slovenije oziroma na približno 500.000 hektarjih.
Znan seznam slovenskih olimpijcev za Peking – Na seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) so potrdili seznam slovenske olimpijske reprezentance, ki bo nastopila v Pekingu. Na seznamu je 62 športnikov – 41 moških in 21 žensk, skupaj s spremljevalci pa je na seznamu 110 oseb. Dobitnik ali dobitnica zlate medalje iz Slovenije na olimpijskih igrah v Pekingu bo bogatejši za 39.350 evrov. Srebrna medalja je vredna 30.400 evrov, bronasta pa 21.450. Gre za skupno vsoto, ki jo v takih primerih izplačata Olimpijski komite Slovenije in država Slovenija.
Otteyjeve ne bo na olimpijskih igrah
Ena najbolj izkušenih slovenskih reprezentantk Merlene Ottey ne bo nastopila na osmih zaporednih olimpijskih igrah, kar bi bil nov olimpijski rekord. Namreč, na mitingu v Mariboru je v teku na 100 metrov osvojila drugo mesto in zgrešila normo za 28 stotink sekunde.
Jamajčanka Merlene Ottey od leta 2002 nastopa za slovensko atletsko reprezentanco in je nedvomno ena svetovno najbolj prepoznavnih atletinj. Prvič je, v dresu svoje rodne Jamajke, na OI nastopila leta 1980 v Moskvi, nazadnje pa, v slovenskem, pred štirimi leti v Atenah. V svoji izjemno uspešni karieri pa je osvojila osem olimpijskih medalj.
Petelinji zajtrk navdušil newyorško publiko
V newyorškem Lincoln Centru oziroma kinodvorani Walter Reade je potekala retrospektiva slovenskega filma. Najprej so prikazali film Petelinji zajtrk režiserja Marka Naberšnika, ki si je na koncu prislužil velik aplavz občinstva. Retrospektiva je potekala do 22. julija, skupaj so prikazali 13 slovenskih filmov, med drugim tudi legendarne filme, kot so Dolina miru Franceta Štiglica, Vesna Františka Čapa, V leru Janeza Burgerja, Rezervni deli Damjana Kozoleta in druge. Režiser filma Petelinji zajtrk Marko Naberšnik je po premieri odgovarjal na vprašanja občinstva, ki se je med drugim najbolj čudilo dejstvu, da se je v Sloveniji leta 1998 veliko kadilo. Naberšnik je dejal, da je film stal le okrog milijon evrov, kar je po njegovih besedah domet slovenskega filma, ki se financira iz denarja vladnega sklada.
Pivo in cvetje v Laškem – V Laškem je potekala tradicionalna prireditev Pivo in cvetje. Že osmič zapovrstjo so se Laščani srečali na Graščinskem dvorišču in družno potovali skozi čas. Ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja pa so pripravili poseben program, posvečen njegovemu življenju in delu. Tudi letos je bila na voljo slavnostna knjiga vpisov in steklenička piva Laščan, ki ga zvarijo posebej za prireditev Pivo in cvetje. Prireditev so popestrili številni narodnozabavni ansambli, obiskovalci pa so lahko sodelovali v igrah Skriti »krigl« in Mavrični dvoboj.
V Izoli na predčasnih volitvah podprli stranko župana Klokočovnika – V Izoli so v nedeljo, 20. julija, potekale predčasne volitve v občinski svet. Največ glasov je prejela stranka Izola je naša (IJN) župana Tomislava Klokočovnika. S 37,37 odstotka je zavzela prvo mesto, pred SD (16,69 odstotka), Mef in lista Izolani (8,65 odstotka) ter stranko Slovenija je naša (7,27 odstotka) koprskega župana Borisa Popoviča. Volitev se je udeležilo 6587 volivcev oziroma 50,47 odstotka volilnih upravičencev. Predčasne volitve v občinski svet so v občini Izola razpisali, potem ko je zaradi nesoglasij z županom Tomislavom Klokočovnikom (IJN) odstopila polovica občinskih svetnikov.
Zaposlitve za najzaslužnejše v času predsedovanja Svetu EU – Vlada je sklenila, da zaposli tiste kadre, ki so se izkazali med predsedovanjem Slovenije EU. Med pripravami na predsedovanje Slovenije EU in samim predsedovanjem so organi državne uprave začasno, za čas trajanja projekta, zaposlili okoli 300 dodatnih javnih uslužbencev. Ob zaključku predsedovanja pa se je izkazalo, da so se nekateri med njimi izkazali kot kakovostni, s pridobljenimi znanji in izkušnjami pa bi lahko veliko pripomogli k uspešnejšemu delu organov tudi po predsedovanju. Kljub omejevanju zaposlovanja v organih državne uprave je vlada sprejela sklep, da se skupni kadrovski načrt organov državne uprave poveča za 47 zaposlitev.
Agonija slovenske ladje v hrvaških vodah – Hrvaška pomorska uprava je v hrvaških vodah zajela 11-člansko slovensko posadko. Po prvotno predvideni kazni 30.000 evrov pa se je komisija pri hrvaški pomorski upravi odločila, da bodo slovenski potapljači dobili le manjšo kazen v znesku 420 evrov, ladje pa ne bodo zaplenili. Hrvati so potapljaško posadko sumili kaznivega dejanja ilegalnega gospodarnega delovanja v hrvaških vodah pod tujo zastavo. Slovenci zatrjujejo, da so za potapljanje imeli vsa dovoljenja in da so se potapljali v skladu s predpisi.
Ustanovljena nova krščanska stranka – V Mariboru je v tajnosti s preimenovanjem že ustanovljene stranke Kresnica nastala nova Stranka krščanskih demokratov (SKD). Generalni sekretar stranke je postal Marko Štrovs, nekdanji državni sekretana ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je zaradi pritiska javnosti moral odstopiti s položaja. Njegova izjava, da se upokojenci nimajo ničesar bati razen Matilde, se je večini Slovencev zdela neprimerna. Predsednik stranke je postal nekdanji pomemben član SKD in profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Jože Duhovnik. Novoustanovljena stranka bo kmalu predstavila tudi svoj program, ki pa bo javnosti znan, ko bo stranka tudi formalno ustanovljena in registrirana.
Prodali 1,2 milijona vinjet – Z Darsa so sporočili, da so v prvih treh tednih prodaje vinjet prodali skupno približno 1,2 milijona polletnih vinjet za osebna vozila po ceni 35 evrov ter približno 20.000 vinjet za motorna vozila po ceni 17,5 evra.
Rupel obiskal otroke iz BiH – Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je na Socerbu obiskal otroke iz Bosne in Hercegovine, ki so v okviru humanitarne akcije »Podari nasmeh 5« letovali v slovenskem morskem letovišču Debeli rtič. Letovanje je že četrto leto zapored organiziralo Društvo bosansko-hercegovskih študentov Slovenije ob pomoči sponzorjev. Otrokom iz okolice Mostarja in Prijedorja, ki živijo v težkih gmotnih in socialnih razmerah, omogočijo, da z druženjem in interaktivnimi delavnicami izboljšajo svoje psihosocialno stanje. Na gradu Socerb so otroci priredili krajši kulturni program. Minister Rupel je v svojem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da lahko pozdravi otroke iz BiH na počitnicah v Sloveniji, ter jih obdaril s simboličnimi darili.
Zlata medalja v roke slovenskega znanstvenika – Naš rojak, prof. dr. Ervin B. Podgoršak, je konec junija 2008 na letnem srečanju znanstvenikov v Quebecu prejel zlato medaljo, ki mu jo je podelila kanadska organizacija medicinskih fizikov (The Canadian Organization of Medical Physicists – COMP). Zlata medalja je najvišje priznanje omenjene organizacije, namenjena znanstvenikom, ki pomembno prispevajo k razvoju medicinske fizike.
Dr. Ervin B. Podgoršak se je v ZDA preselil leta 1968 ter svoj doktorski naziv pridobil na Univerzi v Wisconsinu. Leta 1973 se je odločil za premik v Toronto, kjer je nadaljeval svoje podoktorsko delo kot klinični fizik na torontski Univerzi ter Bolnišnici princese Margarete. Leta 1975 je sprejel delo na Univerzi McGill v Montréalu, kjer še vedno poučuje in aktivno sodeluje v znanstvenih raziskavah. Od leta 1991 dalje je tudi direktor oddelka medicinske fizike. Dr. Podgoršak je avtor in soavtor 185 znanstvenih publikacij. Pred kratkim je izšla njegova knjiga o sevalni fiziki (Radiation Physics), za Mednarodno agencijo za atomsko energijo (International Atomic Energy Agency – IAEA) pa je uredil priročnik za poučevanje sevalne onkološke fizike. V svoji karieri se je veliko posvečal raziskovalnim metodam za zdravljenje raka, pionirsko delo pa je opravil na področju razvoja dinamične stereostatične radiokirurgije. Zasedal je pomembne vodstvene vloge v organizacijah Canadian College of Physicists in Medicine (CCPM) in kanadski organizaciji medicinskih fizikov (COMP) in aktivno sodeloval v organizacijah ameriškega združenja medicinskih fizikov (American Association of Physicists in Medicine – AAPM) in IAEA.