Zgodilo se je v avgustu 2008
Preveč jumbo plakatov – Urbanistični strokovnjaki v Ljubljani opozarjajo na vedno več veleplakatov, postavljenih tudi na sredi zelenic. Prav tako število reklamnih panojev, med drugim tudi ilegalno postavljenih, naraste v času dopustov, ko mnogo inšpektorjev ni dosegljivih. Očitno je, da se v večjih mestih v Sloveniji soočamo s čedalje hujšim nasiljem oglaševanja. Eden od vzrokov nenadzorovanega plakatiranja je tudi pomanjkljiva zakonodaja na tem področju.
Gradnja džamije vedno bližje – Islamska skupnost v Sloveniji je oddala edino in popolno ponudbo za odkup zemljišča skoraj v centru Ljubljane v izmeri 11.000 kvadratnih metrov, kjer bodo gradili džamijo. Muslimani poudarjajo, da so kar 40 let čakali na izgradnjo svojega verskega objekta, zato jim bo to v naslednjih letih prioriteta. Prodajna pogodba bo postala veljavna šele z ustreznim sklepom mestnega sveta MOL (Mestne občine Ljubljana), ki bo izdan predvidoma jeseni.
Festival Sanje – Združenje za promocijo kulture in izvajanje kulturnih dogodkov je v sodelovanju z založbo Sanje v ljubljanskem parku Zvezda v začetku avgusta odprlo festival Sanje, ki je trajal vse do 10. septembra. Častna pokroviteljica festivala je Štefka Kučan, soproga bivšega predsednika Milana Kučana. Festival je namenjen pogovorom o knjigah, predstavitvi mladih, še nepriznanih pesnikom, ljubiteljem glasbe, ogledu razstav ilustracij …
Delni sončni mrk in perzeidi – 1. avgusta je bilo v Sloveniji mogoče opazovati delni sončni mrk, ki je nastopil ob 11. uri, višek pa dosegel ob 11.43. Na Plečnikovem trgu v Ljubljani so člani astronomskega društva za vse navdušence pripravili videoprojekcijo in teleskope. Vsako leto približno sredi avgusta pa je moč opazovati tudi zanimivo »predstavo«, ki jo pripravi roj meteoritov, imenovan perzeidi. Gre za pojav, ko se nočno nebo napolni z utrinki. Letos je bilo ta pojav enega do dveh utrinkov na minuto, včasih, odvisno od vidljivosti, tudi več, moč opazovati 11. in 12. avgusta.
Je Walter Wolf vpleten v afero Patria? – Okrožno sodišče je v Helsinkih 14. julija izdalo nalog za pridržanje dveh novih osumljencev v preiskavi prodaje oklepnikov finske Patrie Sloveniji. Osumljena sta podjetnik slovenskega rodu Walter Wolf ter predstavnik Patrie v Avstriji Wolfgang Riedl. Oba sta osumljena storitve dveh kaznivih dejanj, povezanih s podkupovanjem, v obdobju med januarjem 2004 in februarjem 2007, Riedla pa finski organi pregona sumijo tudi industrijskega vohunjenja. Walter Wolf naj bi od Wolfganga Riedla prejel skoraj tri milijone evrov, kar naj bi bila provizija pri 278 milijonov evrov težkem poslu nakupa oklepnikov 8×8 za Slovenijo. Walter Wolf zanika vse obtožbe in jih označuje za »še eno neumnost, ki se je zgodila«. Aferi nakupa finskih oklepnikov 8×8 pa ni in ni konca. Računsko sodišče je na obrambnem ministrstvu opravilo podrevizijo nakupa, kot vse kaže, pa bo temu sledila še temeljita revizija – tudi same smotrnosti nakupa.
Cerknica postaja vse bolj urbana – V Cerknici bodo do konca drugega leta zgradili približno 230 novih stanovanj. Predvidevajo, da bodo polovico stanovanj že kupili prebivalci cerkniške občine, dovolj pa jih bo ostalo tudi za priseljence. Cerkniška občina z županom Miroslavom Levarjem na čelu zavrača nekatere očitke o pretirani pozidanosti mesta. Nove občane bodo pridobivali tudi z novimi delovnimi mesti, s čistim okoljem in možnostjo zidave hiš.
E-študent – Z novim šolskim letom bodo na štirih fakultetah Univerze v Ljubljani poskusno uvedli prenovljen študijski sistem e-študent in če z njim ne bo večjih težav, bodo s študijskim letom 1009/10 ta sistem poenotili na vseh fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani. Gre za to, da študenti z vpisom pridobijo lastno digitalno identiteto, s katero dostopajo do raznih univerzitetnih storitev, sedaj tudi do urejevalnika dokumentov, koledarja, drugih orodij za študij …
Ogromna škoda po avgustovskih neurjih – Letošnji avgust si bomo Slovenci zagotovo zapomnili po številnih neurjih in točah. Vremenske ujme, ki so največ škode prizadejale vzhodnemu in severnemu koncu Slovenije, so povzročile neopisljivo škodo. Na Primorskem so avgustovska neurja s točo najbolj prizadela občino Šempeter – Vrtojba in območje Brkinov, kjer je skupaj za okoli 20 milijonov evrov škode. Na širšem območju Podravja je precej škode na kmetijskih površinah; najhuje je bilo v dolini Dravinje, kjer je padala kot oreh debela toča, ki je močno prizadela polja, vinograde in sadovnjake.
Najhuje je bilo v občini Braslovče, kjer je neurje v preteklih tednih prizadelo dve tretjini občine in odneslo strehe s kar 200 objektov. Avgustovska neurja pa so zlasti prizadela savinjske hmeljarje, saj je škoda stoodstotna. Tri slovenske zavarovalnice so za poplačilo škode do zdaj namenile 4,4 milijona evrov. Najvišji del izplačila je namenjen poplačilu škode na hmelju, posamezniki pa so vložili največ odškodninskih prispevkov zaradi premoženjske škode.
Kalvarija šentviškega predora – Kmalu po slovesnem odprtju šentviškega predora, ki v območju Ljubljane povezuje gorenjsko in primorsko avtocesto in ki naj bi »odpravil« dolge prometne zastoje v času turistične sezone, so ga zaprli, saj je s stropa pričel odpadati protipožarni omet. Zajeten kos protipožarnega ometa je padel na nemškega voznika audija, ki še s tremi sopotniki nato ni mogel nadaljevati počitnic in bo od izvajalca zahteval odškodnino. Izvajalec gradnje predora SCT z Ivanom Zidarjem na čelu se je za odpadanje ometa izgovarjal na podizvajalca, britansko podjetje Ceramicoat, ki pa odgovornost pripisuje SCT-ju.
Zaradi zapletov s šentviškim predorom je svojo odstopno izjavo nekaj dni kasneje podal minister za promet Radovan Žerjav (nekateri ga označujejo kot najbolj strokovnega ministra v Janševi vladi), skupaj z upravo Darsa (Družba za avtoceste v RS). Janša njegove odstopne izjave ni sprejel in dejal, da je minister edini, »ki se je resno spopadel z močjo lobijev in monopolov, ki so doslej bistveno dražili izgradnjo slovenske avtocestne infrastrukture«. Šentviški predor je bil skoraj cel avgust zaprt zaradi preverjanj prezračevalnih in drugih sistemov v predoru, ugotovljeno pa je bilo tudi, da ob svojem odprtju sploh ni imel ustrezne protipožarne dokumentacije. Konec avgusta je predor zopet dobil zeleno luč za svoje odprtje. Kot rečeno predor povezuje gorenjski avtocestni krak z ljubljanskim cestnim obročem in preostalim avtocestnim sistemom, zato je njegovo odprtje najbolj razveselilo prav Gorenjce. Zdaj bodo predor najverjetneje pod drobnogled vzele tudi evropske strokovne inštitucije.
20 kilometrov avtoceste v Prekmurju – Sredi avgusta je Dars odprl 17,4 km dolg odsek štiripasovne avtoceste med Lendavo in Beltinci ter 2,8 km dolg odsek hitre ceste med Lendavo in mejnim prehodom Dolga vas. Še z 20 km avtoceste med Spodnjo Senarsko in Vučjo vasjo, katere odprtje je predvideno konec oktobra, bo tako dokončan 90 km dolg avtocestni krak med Mariborom in madžarsko mejo. Infrastrukturna pridobitev je zlasti pomembna za vse okoliške krajane, saj jih bo razbremenila gostega tranzitnega prometa, ko se je mesečno tam vozilo 200.000 tovornjakov.
Zgodba iz Globala se zaključuje – Žalostna zgodba iz lanskega oktobra, ko je v ljubljanskem klubu Global prišlo do nasilja varnostnika nad nedolžnim fantom, ko je zadal smrtni udarec 20-letnemu Gorazdu Čamerniku in nato pobegnil v rodno Bosno, se zaključuje. Domnevni nasilnež Sead Suljanović se je predal sam, ko se je z rednim letom iz Sarajeva pripeljal na letališče Jožeta Pučnika in so ga pridržali policisti. Žalostna zgodba je takrat odprla še eno dimenzijo: pod vprašaj je postavila delovanje naših varnostnih služb, saj naj bi mnogi varnostniki delo opravljali na črno.
Nadomeščanje ministrice na drugem ministrstvu – Ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar je med svojo odsotnostjo za nadomeščanje pooblastila strankarskega kolega, ministra za pravosodje Lovra Šturma. Tako je prišlo do precendensa, po mnenju nekaterih za nezakonito dejanje. Za vodenje resorja lahko drugega ministra pooblasti le predsednik vlade, ne pa da se ministri pooblaščajo med seboj. V primeru, da je minister odsoten krajši čas – v tem primeru je bila Kucler Dolinarjeva odsotna en teden – njegove naloge opravljajo podrejeni. V primeru daljše odsotnosti, kar se je tudi že dogajalo (bolezen, razrešitev ministra …), pa je bil vedno predsednik vlade tisti, ki je za drug resor pooblastil nekega ministra.
Olimpijske igre – Avgust je športno minil v znamenju olimpijskih iger. Nekateri ljubitelji športa in svojih varovancev so tako vstajali tudi sredi noči, da so si v živo lahko ogledali tekme. Drugi smo si ogledovali ponovitve, ki jih je TV Slovenija prenašala čez cel dan. Slovenci smo znova dokazali, kako športni narod smo, saj smo si priborili kar pet olimpijskih kolajn. Več v športu na strani …
Namesto ladjedelnice in tovarne prestižni hoteli – Na izolski občini so stekli postopki za izdelavo podrobnih prostorskih načrtov, kjer se predvideva postopna izselitev proizvodnih dejavnosti (Delamarisa) in ladjedelnice z enega najlepših predelov izolske obale. To območje sta kupila Konstruktor in Vegrad, ki sta že napovedala, da želita graditi elitni turizem: hotele in stanovanja.
Novost za invalide na volitvah – Na jesenskih državnozborskih volitvah bo slepim in slabovidnim na vseh voliščih omogočeno glasovanje. Gre za posebno šablono, ki jo bodo volivci postavili na glasovnico, v njej pa bo toliko odprtin, kolikor bo kandidatov oziroma list pri glasovanju. Svoj glas bodo oddali tako, da bodo skozi odprtino v šabloni na glasovnici označili izbranega kandidata. Druga novost za invalide pa je posebna elektronska naprava, ki bo na voljo le na dvajsetih voliščih, s katero bodo glede na gibalno oviranost invalidne osebe glasovale prek krmilne palice, ekrana na dotik ali pa s slušalkami na zvočno delovanje.
Evropski denar za slovenske športne objekte – Na razpis za izbor operacij za sofinanciranje investicij v javno športno infrastrukturo, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je prišlo 39 vlog. To je veliko in ministrstvo je prepoznalo veliko zanimanje za gradnjo nove športno-rekreacijske infrastrukture v okoljih po Sloveniji. Zato bo v okviru novega javnega razpisa, ki bo predvidoma objavljen do konca avgusta, zagotovilo dodatna sredstva. V tokratnem razpisu bodo denar prejeli le trije projekti: Športno-rekreacijski center Pokljuka, Veslaški center Bled in Smučarsko-tekaški center na Rogli, in sicer skupaj okoli 13,2 milijona evrov.
Jubilejna Krompirjeva noč – Na Velikem Ubeljskem pod Nanosom je potekala jubilejna, že 30. Krompirjeva noč, ko je vsaka hiša v vasi za prireditev prispevala zaboj krompirja. Organizatorji so zopet poskrbeli, da nihče z Ubeljskega ni odšel lačen, saj so ocvrli in okisali okoli tri tone krompirja, ki so ga nato s sirom in slanino brezplačno razdelili med obiskovalce. Ti so se lahko pomerili v tekmovanju v diatonični harmoniki in krompirjevih igrah, ogledali pa so si tudi postavitev spomenika, posvečenega krompirju.
Nov trgovski center v Ljubljani – Ob novem ljubljanskem stadionu v Stožicah bo leta 2010 stal tudi trgovski center. Nakupovalno meko Delta Planet, vredno 242,5 milijona evrov, bo na 200.000 kvadratnih metrih zgradila Delta Real Estate iz Beograda, ki je del Delta Holdinga, katere lastnik je najbogatejši Srb Miroslav Mišković.
Kolesarska pot treh dežel – Nekoč trasa železnice, danes pa priljubljena turistična kranjskogorska pot. Po njej je mogoče kolesariti vse od Mojstrane na eni in do Trbiža ter naprej do avstrijske meje na drugi strani. Tudi ta avgust so se zlasti čez vikende po tej poti kar vile procesije kolesarjev. Edina točka, kjer je treba kolo prijeti v roko in iti peš, je most čez Savo v Gozdu Martuljku, a idejni projekt za nov most je sprejet in pričakujejo, da bo zgrajen do prihodnje poletne turistične sezone.
Gorenjske gozdove napadel lubadar – Zaradi smrekovega lubadarja bo treba posekati 130 hektarjev gozdov na Blejskem, kar je približno površina Blejskega jezera. Po besedah gozdarjev so krivci sami lastniki gozdov, ki ne poskrbijo za pravočasen posek in pospravilo napadenega drevja. Tako bo posek 60.000 smrek, na kolikor ocenjujejo škodo gozdarji, nujen, sicer drugo leto grozi prava naravna katastrofa. Letošnja gospodarska škoda bo zaradi lubadarja presegla milijon evrov, ekološka škoda pa je neprecenljiva.
Neznana usoda gradu Rihemberk – Grad Rihemberk v spodnji Vipavski dolini je eden največjih srednjeveških grajskih kompleksov v Sloveniji, ki ga je ministrstvo za kulturo pred devetimi leti razglasilo za kulturni spomenik državnega pomena. Trenutno sameva in propada, okoliške prebivalce pa so v zadnjem času vznemirile govorice, da želi država grad prodati. Slišati je, naj bi bil bodoči lastnik premožen Slovenec, ki živi v tujini, ki je državi pisan na kožo in s čimer bi se mu država oddolžila za nekakšne zasluge iz preteklosti.
Türkov podpis pod vladni predlog veleposlanikov ne bo več avtomatizem – Predsednik države Danilo Türk se je odločil, da njegov podpis pod vladni predlog za imenovanje ali odpoklic veleposlanikov ne bo več avtomatizem. Od vlade bo zahteval tudi utemeljitev in dodatne informacije, kar pomeni, da želi aktivno sodelovati pri oblikovanju slovenske diplomatske mreže.
Uspeh mladincev s prostoletečimi letalskimi modeli – Ambrož Vrtovec, Tomaž Slokar in Rok Šiftar so sestavljali zmagovito slovensko mladinsko reprezentanco, ki je slavila uspeh na svetovnem prvenstvu s prostoletečimi letalskimi modeli kategorije FIA. Uspeh je velik, saj je bilo reprezentanc kar 16, med njimi tudi ameriška in ruska. Bravo, mladi tehniki.
Mozirje v cvetju – V Mozirskem gaju so sredi avgusta odprli obsežno razstavo cvetja »Mozirski gaj skozi 30 let«, tamkajšnji največji dogodek, ki simbolizira zgodovino parka. Na sedmih hektarjih površin so predstavili najboljše, kar so slovenski vrtnarji ustvarili v 30 letih, letos pa so prvič k sodelovanju povabili tudi cvetličarje. Slavnostni govornik na odprtju je bil evropski poslanec Lojze Peterle, sicer redni obiskovalec gaja.
Deseta obletnica hotela Krona – Hotel Krona v Domžalah, ki ga vodita Martin in Silva Bibič, oba povratnika iz Nemčije, je praznoval deseto obletnico delovanja. Vedno gostoljubna in priljubljena upravitelja hotela sta za obiskovalce pripravila zelo pestro in razgibano kulturno nedeljsko popoldne, tako da je vsakdo lahko našel nekaj zase. Že zelo zgodaj popoldne so simpatične gospe in gospodične uprizorile kratko modno revijo, sledili so nastopi trebušnih plesalk, pevskega zbora Maks Pleteršnik iz Pišec, mladih članov karate kluba iz Domžal, folklorne skupine, pevskega kvarteta, vmes pa je goste zabaval zelo dober trio TIM iz Brežic z narodnozabavno glasbo. Nov hotel pa zakonca Bibič gradita tudi v Pišecah na Bizeljskem, v rojstnem kraju Martina Bibiča.
Slovenska filma na beneškem festivalu – Beneški filmski festival je najstarejši filmski festival na svetu in eden najpomembnejših poleg festivalov v Cannesu in Berlinu. Na letošnji, že 65. festival je žirija uvrstila kar dva slovenska filma, celovečerec Pokrajina št. 2 režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja ter kratki film Every breath you take režiserja Igorja Šterka. Film Pokrajina št. 2 se bo slovenskemu občinstvu premierno predstavil na Festivalu slovenskega filma v oktobru.
Državnozborske volitve 2008 – Rok za kandidature se je iztekel; politične stranke in skupine volivcev, ki so predlagale svoje kandidate za poslanske sedeže, so morale kandidature vložiti do 27. avgusta do polnoči. Tako je kandidature za jesenske volitve v parlament vložilo 19 strank. Število vloženih list je 17, vse liste pa ne nastopajo v vseh volilnih enotah. Stranke so poskrbele, da je na njihovih kandidatnih listah tudi nekaj znanih Slovencev. Na kandidatni listi SDS boste našli nogometaša slovenske zlate enajsterice Mirana Pavlina, med kandidati Zares pevsko legendo Lada Leskovarja, na kandidatni listi SLS in SMS (SLS in SMS sta namreč na volilnih komisijah v vseh osmih volilnih enotah uradno vložili skupne liste kandidatk in kandidatov za volitve v DZ) nekdanjo sanjsko žensko Mihaelo Margan. Zakon je prvič določil, da mora biti zaradi zagotavljanja enakomerne zastopanosti obeh spolov na listah v letu 2008 najmanj 25 odstotkov vsakega od spolov. Prvi podatki kažejo, da so politične stranke predpisano kvoto celo presegle, saj je na listah približno tretjina žensk.
Mnogi ostali brez štipendij – Zaradi zakona o štipendiranju so se spremenila pravila za pridobitev državne štipendije in mnogo študentov bo ostalo brez državnih štipendij. Med dohodke, ki se vštevajo v cenzus za državne štipendije, spada po novem tudi otroški dodatek. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da je vštevanje socialnih transferjev v dohodek družine uvedeno zaradi preprečevanja kopičenja socialnih transferjev. Državne štipendije so namenjene dijakom in študentom iz tistih družin, kjer povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v lanskem koledarskem letu ne presega 60 odstotkov minimalne plače, oziroma v primeru, da se ne šolajo v kraju stalnega prebivališča, od 60 do 65 odstotkov.