Zgodilo se je v sept. 2008
Prvi september – začetek šole – Že na prvi šolski dan je ministrstvo za delo objavilo razpis za državne štipendije, Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje pa za Zoisove štipendije. S tem bo študentom finančno olajšan študij. Poleg drugih šol je odprla vrata tudi prva zasebna katoliška šola v Sloveniji, ki bo delovala v okviru Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Letos je v prve tri razrede vpisanih sto otrok, geslo nove šole pa je »Šola tisočerih talentov«. Posebno pozornost želijo v šoli nameniti umetniškemu ustvarjanju, pristnemu stiku z naravo in skrbi za duhovno življenje. Tako bo poseben predmet, ki ga bodo poučevale razredne učiteljice, tudi spoznavanje vere.
Predvolilna Slovenija in afera Patria – Namesto da bi se politične stranke v Sloveniji ukvarjale s predvolilno kampanjo dostojno in v korist vseh slovenskih državljanov, so se debate ves september sukale okoli tako imenovanih orožarskih poslov s Finsko in nakupa osemkolesnikov finske Patrie. Razkritje domnevne korupcije v primeru tega nakupa je polnilo dnevno časopisje in televizijske ekrane. Državni organi na Finskem in v Sloveniji zadevo še vedno preiskujejo. Na izredni seji o aferi Patria so poslanci v Državnem zboru izrazili različna mnenja – koalicijska in opozicijska. Nekateri so bili mnenja, da se deset dni pred volitvami »nakup vojaških vozil izkorišča za politično diskreditacijo in obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, uslužbencev ministrstva za obrambo in nekaterih pripadnikov Slovenske vojske«.
Vpliv TV in interneta na volivce – Internet in televizija sta med vsemi mediji v primerjavi z letom 2004 najbolj povečala svoj vpliv na odločanje slovenskih volivcev. V spletni anketi Iproma in Valicona na temo letošnjih parlamentarnih volitev je kar 45 odstotkov uporabnikov spleta odgovorilo, da ta veliko bolj vpliva na njihovo odločitev kot pred štirimi leti, medtem ko se je za televizijo izreklo 40 odstotkov vprašanih. Z nekaj več kot 20 odstotki so sledili dnevni časopisi in brezplačniki, za njimi pa so z nekaj več kot 10 odstotki radio, revije in tedniki.
Seja Sveta za Slovence v zamejstvu – Po dobrem poldrugem letu od ustanovne seje je 2. septembra na Brdu pri Kranju potekala druga seja Sveta za Slovence v zamejstvu. Na njej so govorili predvsem o položaju slovenskih manjšin in konkretnih projektih za prihodnost, predvsem do leta 2013, ki naj bi pripomogli k boljšemu sodelovanju med državo matico in slovenskimi manjšinami.
V Državnem zboru RS tudi predstavnika Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu? – Stranka NSi (Nova Slovenija) predlaga število poslancev na 92. Pri tem naj bi ostalo po eno mesto poslancema italijanske in madžarske skupnosti, njima pa naj bi se pridružila poslanec skupnosti Slovencev v zamejstvu in en poslanec Slovencev v svetu. NSi opozarja, da v svetu živi 180 milijonov ljudi zunaj svojih nacionalnih meja in številne države vzdržujejo z emigranti tesne stike. Prepričani so, da je v interesu države, da zagotovi svojim izseljencem, Slovencem, ki živijo v tujini, izvrševanje vseh pravic, ki so vezane na državljanstvo in nacionalnost, ter jim tako omogoči, da lahko na različne načine pripomorejo k ekonomskemu, političnemu, kulturnemu in socialnemu razvoju Slovenije. Izseljenci imajo tudi posredniško vlogo med Slovenijo in državo, v kateri prebivajo. Za ta predlog morajo v stranki NSi zbrati najmanj 30.000 podpisov volivcev za pobudo za začetek postopka za spremembo ustave. Akcija bo trajala do 6. novembra 2008.
Britanska kraljica Elizabeta II. bo na prvem obisku v Sloveniji od 21. do 23. oktobra – Britanska kraljica in njen soprog, princ Filip, prihajata v Slovenijo na povabilo predsednika republike Danila Türka. Po obisku Slovenije bo kraljica odpotovala na Slovaško, kjer se bo mudila do 24. oktobra.
Američani iščejo svoje korenine v Sloveniji – Slovenijo je obiskala skupina Američanov, ki je tu iskala svoje prednike. Slovensko rodoslovno društvo (SRD) je ob tem v Portorožu pripravilo strokovno konferenco, posvečeno rodoslovju.
Priseljevanje v Slovenijo in izseljevanje – Statistični podatki kažejo večjo nataliteto v Sloveniji. Po podatkih Eurostata se je k nam priselilo 29.193 prebivalcev, od tega le 1.689 državljanov Slovenije. Število tujcev nenehno narašča; med njimi je bilo od leta 2000 kar 85,4 odstotka državljanov iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Iz držav EU pa je največ Bolgarov in Slovakov.
Beračenje in sankcioniranje njegove zlorabe – Slovenska policija je v prvi polovici leta 2008 obravnavala 240 prekrškov vsiljivega ali žaljivega beračenja, medtem ko je bilo takšnih prekrškov lani v vsem letu 234. Policija ugotavlja, da so se z odpravo evropskih meja v Sloveniji začele pojavljati skupine ljudi, predvsem iz vzhodnoevropskih držav, ki beračijo. Zakon o varstvu javnega reda in miru med prekrške v 9. členu pa uvršča tudi prekršek beračenja. Med prekrške je tako uvrščeno beračenje, prosjačenje za denar ali druge dobrine na vsiljiv ali žaljiv način z nadlegovanjem oseb.
Svetovna banka: Slovenija izboljšala pogoje poslovanja – Slovenija je letos na lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja med 181 državami zasedla 54. mesto, je razvidno iz letošnje raziskave Doing Business, ki jo je objavila Svetovna banka. Lani je bila na 55. mestu med 178 državami. Na prvih treh mestih so enako kot lani Singapur, Nova Zelandija in ZDA.
Četrta proslava praznika vrnitve Primorske k matični domovini – Skoraj enourni spektakel s 600 nastopajočimi na kopnem in na morju je v nedeljo, 14. septembra, obeležil glavni primorski praznik, vrnitev k matici. Slovenija je z vrnitvijo Primorske po bolečem razkosanju ponovno postala celovita država, je poudaril premier Janez Janša, ki je bil osrednji govornik.
Internet v vsako vas – Podjetje Telekom Slovenije pospešeno gradi optično omrežje v podeželskem delu novogoriške mestne občine in tudi v sosednjih občinah. Po napovedih naj bi tudi prebivalci na območjih tako imenovanih črnih pik že prihodnje leto lahko po komunikacijski »avtocesti« dostopali do svetovnega spleta.
Bo Celje finančno središče za Balkan? – Sredi septembra je bila v Celju dvodnevna mednarodna konferenca Evropski center za razvoj Balkana. Na njej so se udeleženci seznanili s projektom Evropskega centra za razvoj Balkana in mednarodnim finančnim središčem. Osrednji dogodek konference, ki so se ga udeležili vodilni politiki in gospodarstveniki iz vseh držav tega območja, je bila postavitev temeljnega kamna za začetek gradnje centra v tehnološkem parku Tehnopolisu.
Odprli Britansko gospodarsko zbornico v Sloveniji – Velika Britanija je uradno odprla Britansko gospodarsko zbornico v Sloveniji. Glavni cilj zbornice s sedežem v Ljubljani bo predstavitev in podpora poslovnih interesov britanskih poslovnežev v Sloveniji ter slovenskih v Veliki Britaniji.
Spominska tabla pokojnemu Drnovšku – Združenje Zelena Primorska je na školjčni sipini v zalivu sv. Katarine pri Ankaranu postavilo spominsko tablo pokojnemu Janezu Drnovšku, bivšemu predsedniku RS.
Univerza v Ljubljani se je tretjič zapored uvrstila med 500 najboljših univerz – Glede na šanghajsko lestvico, ki zajema 20.000 univerz iz vsega sveta in je ena najbolj priznanih načinov ocenjevanja univerz, se je ljubljanska univerza uvrstila med 402. in 503. mestom. Večina univerz v prvi deseterici je ameriških. Na četrtem mestu je najboljša evropska univerza Cambridge, pred njim pa so Harvard, sledi mu Stanford ter kalifornijska univerza Barkeley.
Laibach na turneji v ZDA – Skupina Laibach je konec septembra odigrala turnejo po ZDA, in to ravno na vrhuncu tamkajšnje predsedniške kampanje. Turnejo so začeli 22. septembra v Seattlu, nadaljevali v Portlandu, San Franciscu, Los Angelesu oziroma Hollywoodu, nato bodo obiskali še Ciudad de Mexico. Zadnji koncert so odigrali 30. septembra v New Yorku. Glasbeniki bodo na koncertih predstavili svoj zadnji studijski album Volk, zbirko lastnih interpretacij nacionalnih himen.
Dnevi evropske kulturne dediščine – Na domačiji Primoža Trubarja na Raščici so 20. septembra slovesno odprli 18. vseslovenske Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD). Slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Turk je med drugim dejal, da so omenjeni dnevi ena zanimivejših iniciativ, ki potekajo po Evropi, Slovenci pa imamo po njegovih besedah veliko pokazati. Dnevi evropske kulturne dediščine so skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije, katere cilj je slaviti enotnost in obenem raznolikost skupne kulturne dediščine Evropejcev.
Srhljiva zgodba Angele Vode o ženskih taboriščih v Sloveniji – V Brestanici poteka snemanje televizijske drame Skriti spomin Angele Vode, po istoimenski knjigi, v kateri avtorica opisuje najgrozovitejše prizore iz ženskih zaporov v Sloveniji pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Film o Angeli Vode snema kulturno-umetniški program TV Slovenija pod režijsko taktirko Maje Weiss, razkriva pa žensko, ki se je bojevala za narodnostne in socialne pravice, med drugo svetovno vojno pa je zavzeto zbirala pomoč tako za pridržane Slovence kot za partizane. Vse svoje življenje je bila kot izobražena in razgledana ženska kritična do obstoječe oblasti in razmer v njej. Preživela je nacistično in komunistično taborišče, potem pa se je znašla v popolni izolaciji, ki jo je prizadela najgloblje.
Slovenski dokumentarec Otroci s Petrička uvrščen na festival v Montpellieru – Dokumentarni film režiserja in scenarista Mirana Zupaniča bo predvajan v tekmovalnem programu dokumentarnega filma 30. izvedbe festivala mediteranskega filma v Montpellieru. Festival bo potekal med 24. oktobrom in 2. novembrom, nanj pa se je uvrstilo od 10 do 12 dokumentarcev. Film Otroci s Petrička je nastal v koprodukciji Televizije Slovenija in produkcijske hiše Arsmedia, govori pa o otrocih, ki so v povojnih pobojih izgubili starše.
Septembra bi bil panonski pisatelj Miško Kranjec star 100 let – Narodna in univerzitetna knjižnica je stoletnico rojstva prekmurskega pisatelja Miška Kranjca obeležila z razstavo o njegovem življenju in delu. Kranjec je zapustil enega najobsežnejših opusov v slovenski literaturi, širši javnosti je tako na ogled njegova zapuščina, ki jo za bodoče rodove hranijo v osrednji slovenski zbirki knjig.
80-letnica pesnika Toneta Pavčka – V Šentjuriju pri Mirni Peči rojeni pesnik, esejist, prevajalec in urednik Tone Pavček je 29. septembra dopolnil 80 let. Pavček se je s svojo poezijo približal otrokom, mladostnikom in odraslim. Širši javnosti se je najprej predstavil v pesniški zbirki Pesmi štirih, ki jo je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal leta 1953. Prva pesniška zbirka, ki je združila mlade in odrasle bralce, je bila Majhen dober dan, pravo navdušenje je požel z Majnicami, najlepši izbor njegovih pesmi predstavlja zbirka Deček gre za soncem. Pesnik je dobitnik številnih literarnih nagrad, med drugim tudi Prešernove in Levstikove nagrade za življenjsko delo. Narodna in univerzitetna knjižnica je ob 80-letnici Toneta Pavčka odprla razstavo z naslovom Darovi, ki bo na ogled do konca oktobra.
Borec za slovensko manjšino v Italiji Boris Pahor kritičen – Pisatelj in borec za slovensko manjšino v Italiji Boris Pahor je ob izidu esejev, zbranih pod naslovom Moje suhote, povedal, da kulturna Slovenija še vedno nič ne ve o pomenu manjšin. In k temu dodal, da se ponavlja kot pokvarjena plošča. Priložnost, ob kateri je Pahor ponovno spregovoril o pomenu manjšin za slovensko kulturo, je zaznamovana z njegovo 95-letnico in je dala tudi povod za izdajo avtobiografskih esejev s skupnim naslovom Moje suhote. Na predstavitvi knjige, izdane pod okriljem Študentske založbe, je Pahor povedal tudi, da bi v knjigo uvrstil še več opisov pomembnih sodobnikov, če ga ne bi preganjal oddajni rok.
Pomen festivala Vilenica raste – Lipica: tudi 23. izvedba mednarodnega literarnega festivala Vilenica se je iztekla v istoimenski kraški jami, kjer so letošnjemu lavreatu Poljaku Andrzeju Stasiuku podelili nagrado. V prihodnosti, kakršna nastaja v Evropi, ima Vilenica zelo pomembno vlogo in njen pomen bo samo rasel, je na slovesnosti poudaril predsednik države Danilo Türk.
Praznik slovenske poezije – Z Veronikino nagrado nagradijo najboljšo domačo pesniško zbirko, dogodek v Celju pa hkrati predstavlja nekakšen praznik slovenske poezije. Letošnji nagrajenec je bil pesnik Milan Dekleva. Žirija je pregledala bogato pesniško bero v obdobju enega leta, saj je v Sloveniji izšlo kar 270 zbirk. Poleg nagrajene nove pesniške knjige Dekleve so bili nominirani še Milan Jesih za zbirko Tako rekoč, Cvetka Lipuš za Obleganje sreče, Boris A. Novak za zbirko MOM – Mala Osebna Mitologija, in Marcello Potocco za Popravke pesniške zbirke.
Zasijala je tudi dvanajsta večernica – 26. septembra je zasijala pesniku in dramatiku Ervinu Fritzu za pesniško zbirko Vrane. Tako je sklenila žirija. Po enajstih letih bo tako večernica znova podeljena za pesniško zbirko, prvo večernico je namreč dobil Tone Pavček za Majnice, fulaste pesmi.
Andra Pollak imenovana za višjo sodnico – Andra Pollak, hči Marije Ahačič Pollak (glasbenice, akademske slikarke, avtorice melodij in pisateljice), je bila s strani Roba Nicholsona, kanadskega ministra za zakonodajo, imenovana za višjo sodnico okrožnega sodišča province Ontario. Andra Pollak se je izobraževala na Osgoode Hall Law in študij nadaljevala na univerzi McMaster in McGill. Specializirala se je za delovno pravo, sodniški izpit pa opravila leta 1983. Pollakova je članica odvetniške zbornice, sodniškega združenja in pravniške zbornice v Kanadi.
Prvi Festival vojaške zgodovine – Festival, ki je potekal med 24. in 29. septembrom v Parku vojaške zgodovine v Pivki, je postregel z odprtji novih razstav, predavanji, vodenimi ogledi podzemne utrdbe na Primožu, prikazi vojaškega življenja in vojaškimi ponazoritvami. Posvečen je bil 90-letnici prve svetovne vojne, osrednji dogodek je bil v nedeljo, 28. 9. 2008, ko so položaje znamenite kote 110 ob podpori topništva napadali 2. gorski strelski polk, 5. dragonski polk in madžarski strelci, krčevito pa so ga branili italijanski vojaki. Dogajanje je popestril tudi prelet starodobnega letala, obisk kobariških gasilcev s starodobnim italijanskim vojaškim tovornjakom, večkratni nastop skupine 1313 iz Bovca ter sejem militarij.
V največjem preizkusu o nastanku vesolja sodeluje tudi enajst slovenskih znanstvenikov – Evropska organizacija za jedrske raziskave Cern v Švici je zagnala najzmogljivejši in največji doslej zgrajeni pospeševalnik delcev. Po 27-kilometrskem predoru velikega hadronskega trkalnika so 150 metrov pod zemljo že poleteli prvi protoni, kar je del prvih poskusov njegovega delovanja. Pospeševalnik delcev v Cernu naj bi pripomogel k večjemu razumevanju nastanka materije in tudi vesolja. Pospeševalnik delcev je vreden več milijard dolarjev, z njim pa bodo raziskovali najmanjše delce in poskušali poustvariti razmere ob velikem poku. Ena od teorij namreč pravi, da je vesolje nastalo z velikansko eksplozijo. Cernova nova pridobitev naj bi znanstvenikom tako omogočila boljši vpogled v nastanek materije, poleg tega pa naj bi s pomočjo pospeševalnika odpravili nekatere sive lise v znanosti na tem področju. Projekt je navdušil raziskovalce iz več kot 80 držav. Med raziskovalci je tudi enajst slovenskih znanstvenikov, čeprav Slovenija ni članica Cerna. Kljub temu pa sta Institut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani že od vsega začetka vključena v vse faze projekta – tako v razvoj, kot tudi v obdelavo velikih količin podatkov, ki jih bodo znanstveniki šele pridobivali v poskusih v pospeševalniku v Cernu. Nekateri menijo, da bo preizkus ustvaril črno luknjo, ki naj bi pogoltnila Zemljo.
Iz Slovenije v Trst za en evro – Iz Sežane v Trst je začel voziti avtobus, ki bo pot opravil šestkrat dnevno. Za vozovnico bo treba odšteti en evro. Doslej je bilo z javnim prevozom iz Sežane v Trst mogoče potovati z vlakom, ki pa je vozil le ponoči, ali z avtobusom, ki je vozil enkrat na dan.
Muslimani zbirajo denar za gradnjo džamije v Ljubljani – Muslimani v Sloveniji so sveti mesec ramazan letos posvetili pripravam na gradnjo džamije v Ljubljani. Zato so na slovesni večerji (iftarju) že pobirali donacije.
Slovenska vina za svet – Med 88 slovenskimi vini, kolikor jih je približno 30 pridelovalcev poslalo na nemara najbolj odmevno svetovno vinsko ocenjevanje, ki ga pripravlja revija Decanter, jih je kar 54 prejelo nagrade. Najvišjo, naslov regionalnega šampiona med sladkimi vini, so prejeli na posestvu Čurin-Prepotnik s Štajerske.
Naravne ujme in bolezni vzele precej pričakovanega pridelka grozdja – Trgatev se je že začela. V številnih primorskih vinogradih so pričeli s trgatvijo že sredi septembra, le na Krasu v drugi polovici meseca. Grozdje obirajo tudi v sečoveljskih vinogradih Vinakopra, ponekod v Brdih in Vipavski dolini pa trgajo sivi pinot za pridelavo penine.
Trgatev najstarejše trte – Konec septembra je na Lentu – v starem delu mesta Maribor ob Dravi – potekala slovesna trgatev najstarejše trte na svetu. S trgatvijo več kot 450 let stare »dame in Guinnessove rekorderke« se je končal 8. Festival Stare trte. Ob tej priložnosti so razglasili tudi novo vinsko kraljico štajerske prestolnice. Stara trta rase sedaj v mnogih državah: v Avstraliji, na Japonskem in v Argentini, v bližini Vatikana, v Avstriji, na Danskem, na severu Poljske, v Nemčiji, Luksemburgu, Franciji, Švici in Španiji.
Občinski praznik Nove Gorice – Osrednji dogodek ob novogoriškem občinskem prazniku in 60-letnici mesta Nove Gorice je bil v soboto, 6. septembra, odkritje spomenika graditeljem »mesta vrtnic«, brigadirjem – delo akademskega kiparja Zmaga Posege. Priprave na gradnjo Nove Gorice, ki naj bi nadomestila »za zeleno mizo« izgubljeno sosednjo Gorico, so se začele že februarja 1947, torej takoj po podpisu mirovne pogodbe (pogodba med zavezniškimi in pridruženimi silami ter Italijo je bila podpisana 10. februarja 1947, uveljavljena pa 15. septembra istega leta). 17. aprila je bil ustanovljen poseben delovni odbor za gradnjo »nove Gorice«, ki jo je gradilo 9563 brigadirjev.
Šetraj po receptu iz leta 1929 – Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta s sedežem v Coljavi na Krasu je posvetilo promocijski dan eni sami rastlini – kraškemu šetraju oziroma po domače žepku. Na ogled in pokušnjo so bili izdelki iz tega zelišča, prvič pa so javno opravili tudi destilacijo njegovega eteričnega olja. Vsa rastlina je zelo aromatična in zato že stoletja cenjena v sredozemski kuhinji kot dišava, pripisujejo pa ji tudi učinke afrodiziaka.
Lepša prihodnost Vile Bled – V času avstro-ogrske monarhije je princ Windisch-Grätz na mestu današnje Vile Bled postavil čudovit dvorec, ki je bil od leta 1920 poletna rezidenca jugoslovanske kraljeve družine, po drugi svetovni vojni pa predsedniška rezidenca Josipa Broza Tita, kjer je gostil številne znane državnike. Vlada RS in podjetje Condor Real d. o. o., sta letos v prostorih generalnega sekretariata vlade podpisala pogodbo o najemu Vile Bled in Pristave Bled. Najemno razmerje je sklenjeno za obdobje petdesetih let. Pogodba predvideva, da najemnik poleg plačevanja najemnine v navedena objekta tudi vloži večja investicijska sredstva ter objekta v nadaljevanju tekoče vzdržuje. Pogodbeno dogovorjena višina vlaganj je 11,920.000 evrov v Vilo Bled in 10,098.200 evrov v Pristavo Bled. Poleg navedenih vlaganj bo najemnik plačeval tudi mesečno najemnino, in sicer prvih pet let najema 15.500 evrov mesečno, vse preostalo obdobje najema pa 18.000 evrov mesečno. Sportina oziroma njena družba Condor Real ima na Bledu v svoji lasti že obnovljeni Vilo Viktorijo in Vilo Prešeren ter hotel Ribno, poleg tega pa tudi 40-odstotni lastniški delež v hotelu Krim. S temi objekti, ki jih je pridobila v zadnjih dveh letih, je lani ustvarila pet milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja štiri odstotke v prihodkih celotne skupine. Letos želi prihodke predvsem na račun obnovljene Vile Prešeren povečati na 8,5 milijona evrov.
Ugledno priznanje Danilu Türku – Predsednik države Danilo Türk se je udeležil 63. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Med drugim je vodil predavanje o 60. obletnici Splošne deklaracije o človekovih pravicah na pravni fakulteti Touro v New Yorku. Ob tej priložnosti so mu podelili nagrado Arthurja J. Goldberga, ki se podeljuje kot priznanje za izjemen prispevek pravni stroki. Nagrada nosi ime nekdanjega ameriškega pravnika, vrhovnega sodnika in veleposlanika pri Združenih narodih, ki je svoje življenje in kariero posvetil nenehnemu boju proti nestrpnosti in krivicam ter izboljšanju življenjskih razmer.