Zgodilo se je v okt. 2008

Premaknili smo urine kazalce – V nedeljo zgodaj zjutraj, 26. oktobra, smo znova premaknili urne kazalce, tokrat za eno uro nazaj.

 Novi Državni zbor konstituiran – 15. oktobra je bil s potrditvijo mandatov in izvolitvijo volilno-mandatne komisije konstituiran Državni zbor. Vodstvo DZ-ja so poslanci zaupali Pavlu Gantarju (stranka Zares), podpredsedniki pa so postali France Cukjati (SDS), Vasja Klavora (DeSUS) in Miran Potrč (SD).

Obisk kraljice Elizabete II. v Sloveniji – Na povabilo predsednika Danila Türka sta prišla 21. oktobra 2008 na tridnevni uradni obisk britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški. Po prihodu na letališče dr. Jožeta Pučnika Ljubljana ju je gostitelj Türk skupaj s soprogo Barbaro Miklič Türk z vojaškimi častmi sprejel na gradu Brdo, kjer so si po pogovorih izmenjali tudi odlikovanja in darila. Predsednik RS je gostjo odlikoval z redom za izredne zasluge Republike Slovenije, kraljica pa je Türka odlikovala s križem Knight Grand Cross, reda "Tho Most Hounourable Order of the Bath." Tako je slovenski predsednik postal Veliki vitez, poveljnik reda Batha, ker pa ni njen podanik, je to seveda dejanje vljudnosti. Od gostitelja je kraljica prejela unikatni čajni komplet iz porcelana Catbriyur, vojvoda Edinburški pa Veliko grbovno knjigo Janeza Vajkarda Valvasorja. Predsedniku Slovenije pa je podarila še knjigo, v kateri so fotografije slik Hansa Holbeina, ki so shranjene v Kraljevi knjižnici na gradu Windsor. Podarila mu je tudi podpisano fotografijo, na kateri je skupaj z vojvodom Edinburškim, in srebrno šatuljo za nakit.

Pozlačen in živ lipicanec za kraljico – Obisk britanske kraljice Elizabete II. v Lipici je bil dokaj kratek, saj je trajal manj kot dve uri. Zato si je visoka gostja ogledala le prvo točko predstave dresurnega jahanja, to je veliko šolsko kvadriljo, v kateri nastopa osem lipiških žrebcev in jahačev. Lipicanca pa je kraljica odnesla tudi domov. Je iz porcelana in zlata, ki ga je kot darilo zanjo oblikoval Oskar Kogoj. Dobila pa je tudi živega – po vsem svetu je približno 6000 lipicancev in kraljica Elizabeta II. je dobila plemenitega – 085 Favory Canissa XXII

Svetovna in tudi slovenska finančna kriza – »Svetovna finančna kriza ni več vprašanje časa, pač pa je že dejstvo, ki ga čuti tudi evropski in z njim slovenski finančni trg. Koliko smo ranljivi? Se lahko zavarujemo? Bodo to občutili le tisti, ki so svoje dobičke vlagali v razna visoko stoječa podjetja? Ali pa bomo to čutili vsi, tudi tisti, ki komaj sestavljajo mesec z mesecem?« se je vprašal politik Janez Drobnič v dnevniku Večer. Popolna panika in prodajanje ne glede na ceno sta tako kot po vsem svetu za nekaj časa tudi na Ljubljanski borzi povzročila nove hude padce tečajev delnic in drsenje v rdeče številke. Slovenski borzni indeks (5.116) je na primer 10. oktobra padel za 6,6 odstotka, v tednu med 6. in 10. oktobrom za rekordnih 17 odstotkov. Situacija se je po nekaj dneh sicer izboljšala, a vseeno nihče ne ve, kako se bo vse skupaj končalo.

Neomejeno jamstvo za bančne vloge – Slovenija je 9. oktobra zvišala zajamčeno vsoto za bančne in hranilniške vloge z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo. Vlada bo uveljavila državno garancijo za zavarovalne vloge za fizične osebe ter mikro in mala podjetja v bankah v Sloveniji. Ukrep je začasen in bo veljal do konca krize.

Odpuščanja – Tudi v Sloveniji lahko pričakujemo odpuščanja in propadanje podjetij, je zadnje dogajanje na finančnih trgih komentiral ekonomist Dušan Mramor.

Znova podražitve – Večja slovenska mesnopredelovalna podjetja so zaradi višjih cen vhodnih surovin in energentov za do 15 odstotkov podražila svinjsko in goveje meso ter izdelke, podražile so se tudi komunalne storitve.

Obenem pa čas pocenitve nafte – Cene nafte so bile konec oktobra letos na svetovnih trgih najnižje v zadnjih štirinajstih mesecih, tekoča goriva so se na slovenskih bencinskih servisih pocenila na raven, ki je veljala pred letom dni.

Slovenci imamo največ premoženja v bankah – Slovenci imamo v bančnih vlogah s 37 odstotki še vedno največji delež svojega finančnega premoženja. Delež premoženja v lastniških vrednostnih papirjih in lastniškem kapitalu dosega 25 odstotkov, v enem letu se je zmanjšal za tri odstotne točke.

Cena stanovanj v Sloveniji – V Ljubljani stane kvadratni meter stanovanja povprečno od 2000 do 3500 evrov, v Mariboru od 1100 do 1800 evrov. V Celju se dobi stanovanje po ceni v povprečju od 1400 do 1900 evrov, v Kopru od 1600 do 4600 evrov, v Portorožu od 2700 do 5000 pa tudi do 7000 evrov, v Murski Soboti od 1000 do 1400 (nekaj manj ali več), na Ptuju od 700 do okoli 1900 evrov, v Novem mestu tja do 2000 evrov, Kranj od 1000 do 2200 na kvadratni meter. Seveda se cene tudi menjajo od časa do časa.

Peterle izbran za evropskega poslanca leta na področju zdravja in varne hrane – Poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle je bil izbran za evropskega poslanca leta na področju zdravja in varne hrane. Med 785 poslanci je tako postal eden od 16 izbrancev, ki so bili letos s tem nazivom nagrajeni za izjemne dosežke na svojem področju. Podelitev nagrad poteka že četrtič zapored pod okriljem mesečnika The Parliament Magazine.

Pred 88 leti Slovenci postali narodna manjšina na avstrijskem Koroškem – Na avstrijskem Koroškem so s slovesnostjo na deželnem svetu v Celovcu, ki jo je gostil deželni glavar Jörg Haider, zaznamovali 88. obletnico plebiscita. V skladu z odločitvami pariške mirovne konference je 10. oktobra 1920 na avstrijskem Koroškem potekal plebiscit o državni pripadnosti. Avstrijsko Koroško so predhodno razdelili na cono A, kamor se je umaknila vojska kraljevine SHS, in cono B, ki jo je zasedla Avstrija. V coni A se je 59 odstotkov volilnih upravičencev izreklo v prid Avstriji, 41 odstotkov pa za Kraljevino SHS, pri čemer je bila volilna udeležba skoraj 96-odstotna. Glasovanje v coni B, severno od Drave, ki je bila pod avstrijsko upravo, je zato odpadlo. S tem so postale Karavanke del meje med državama, Slovenci pa so postali narodna manjšina na avstrijskem Koroškem.

Slovesnost kočevskega zbora – V Kočevju so zbrani proslavili 65-letnico zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda. Slovesnost je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Danila Türka. Zbor odposlancev slovenskega naroda predstavlja prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda med drugo svetovno vojno v Evropi, pa tudi prvi izvoljeni parlament v slovenski zgodovini. Zbor odposlancev slovenskega naroda je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem domu od 1. do 3. oktobra 1943, kmalu po septembrski kapitulaciji fašistične Italije. Pod geslom »Narod si bo pisal sodbo sam« iz dela Hlapci Ivana Cankarja se je zbralo 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih predstavnikov Osvobodilne fronte.

Hrvaška zavrača slovenske pogoje – »Hrvaški in slovenski pravni strokovnjaki niso niti v Umagu, na svojem tretjem srečanju, dosegli dogovora o arbitraži za mejni spor, obenem pa se zdi, da ga sploh ne bodo,« ocenjuje reški Novi list. Pojasnjuje, da se Hrvaška ne strinja z načelom pravičnosti, brez katerega Slovenija ne želi arbitraže pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ), in ne želi slišati za presojo po načelu pravičnosti (ex aequo et bono), brez katerega pa Slovenija ne želi sprejeti ICJ, nadaljuje časnik. Slovenija je predlagala tri možnosti: ICJ, arbitražno sodišče v Haagu in ad hoc arbitražo. Meddržavno sodišče bo sprejela samo ob spoštovanju načela pravičnosti, ker ocenjuje, da bo lahko le tako dobila celotni Piranski zaliv, navaja Novi list.

Haider umrl v prometni nesreči – V zgodnjih jutranjih urah 11. septembra se je v prometni nesreči smrtno ponesrečil koroški deželni glavar Jörg Haider. Haider, ki je bil pripet z varnostnim pasom, je dobil hude poškodbe glave in prsnega koša, verjetno je imel tudi zlomljeno hrbtenico. Na poti v bolnišnico je zaradi poškodb umrl. Vodstvo avstrijske stranke Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) je za novega predsednika imenovalo dosedanjega generalnega sekretarja stranke, 27-letnega Stefana Petznerja.

Preverjenih je bilo veliko število kitajskih restavracij v Sloveniji – Zaradi odkritja sledi melamina v mlečnem napitku v kitajskem lokalu ter bonbonih v avstrijski prestolnici se je poostren nadzor izvajal tudi v Sloveniji.

Botanični vrt je postal spomenik – Botanični vrt v Ljubljani je po mnenju domačih in tujih strokovnjakov eden najpomembnejših vrtov v Evropi. Tako ga je odhajajoča sedanja vlada na dopisni seji razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Vrt deluje že od leta 1810 in je naša najstarejša kulturna in izobraževalna ustanova, starejša tudi od Univerze v Ljubljani.

Izšla celovita zgodovina Slovencev v angleščini – Knjiga v angleškem jeziku The Land Between, ki je delo kar devetih avtorjev, predstavlja celovito zgodovino Slovencev. Kot je na novinarski konferenci povedal vodja projekta Oto Luthar, so slovenski avtorji ustvarili natančno znanstveno delo s posebnim poudarkom na kulturni zgodovini. Knjiga na več kot 500 straneh, obogatena s slikovnim gradivom, seže od predzgodovine do leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Avtorica predzgodovinskega in antičnega dela Marjeta Šašel Kos je poudarila, da se ni vse začelo s Slovani, »ljudstva, ki so na tem ozemlju bivala prej, so enako naša«. S tem je mislila na predkeltsko, keltsko in rimsko prebivalstvo.

Jenkovi dnevi – Jenkovi dnevi, ki so potekali od 21. do 24 oktobra, so s prireditvami iz prestolnice segli še v Novo Gorico, Novo mesto in Kranj. Ob literarnih večerih z letošnjim dobitnikom Jenkove nagrade pesnikom Andrejem Medvedom so zaobjeli še odprtje razstave, simpozij o Simonu Jenku, pesniško srečanje in pesniški večer ob podelitvi Jenkove nagrade.

Novi portal SIstory – Zgodovina Slovenije – Predstavili so ga na Inštitutu za novejšo zgodovino. S portalom želijo omogočiti lažjo, celovitejšo in širšo dostopnost javnosti do zgodovinskih virov, literature in analiz. Na portalu je objavljen tudi imenski seznam žrtev druge svetovne vojne. Na portalu lahko brskamo po zgodovinskih dokumentih, tiskanih virih in prelistavamo zgodovinske revije, analize ter učbenike. Z digitalizacijo zgodovinskih virov in vsebin, ki so zanimive za raziskovalce slovenske zgodovine, učitelje, profesorje, študente ali učence, pa jih želijo napraviti dostopnejše javnosti. Z vzpostavitvijo spletnih strani SIstory se odpira prostor za mednarodne in interdisciplinarne razprave, saj je eden od ciljev portala povezati različne institucije, da ne bi prihajalo do podvajanja in razpršenosti različnih zgodovinskih virov. Portalov naslov: www.sistory.si/.

Večerove elektronske knjige zaorale ledino – 14. oktobra 2008 je Večer tudi uradno zaoral ledino na področju elektronskega založništva v Sloveniji. Večerova Ruslica je prva založba elektronskih knjig. Predstavili so jo v Botaničnem vrtu v Razvanju pri Mariboru. Zakaj sploh predstavljati knjige v botaničnem vrtu? Zato, ker so to e-knjige in zanje ni treba sekati dreves, je dejal odgovorni urednik Večera Uroš Skuhala. Časopisno-založniško podjetje Večer se je pričelo s projektom intenzivneje ukvarjati leta 2004, ko se je zaključila digitalizacija vseh starih številk časnika. Prva sodobna e-knjiga v Ruslici je bila pesniška zbirka Cirila Zlobca Samo ta dan imam (aprila 2006). Danes so bralcem na voljo vrhunci slovenske starejše klasike in novejša leposlovna dela ter strokovna ali poljudnoznanstvena dela z raznoliko tematiko. Seveda ima vsaka e-knjiga tudi kataložni zapis, opremljena pa je s kratko vsebino, življenjepisom in bibliografijo avtorice ali avtorja.

Na frankfurtskem knjižnem sejmu tudi Slovenija – V Frankfurtu je sredi meseca potekal največji knjižni sejem na svetu, na katerem se je predstavilo 7448 razstavljavcev iz 100 držav, med njimi tudi Slovenija. Glavni zvezdi slovenske predstavitve sta bila Boris Pahor in Milan Dekleva. Letošnja sejemska tema je elektronska knjiga.

Vlada razglasila cerkvi za kulturna spomenika – Vlada RS je na pobudo ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdala odlok o razglasitvi stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. Za kulturni spomenik državnega pomena je razglasila tudi cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Stolnica je hierarhično najpomembnejša cerkev v Sloveniji in je sedež najstarejše kontinuirano obstoječe stolnice v Sloveniji vse od leta 1492. Je prostor številnih pomembnih zgodovinskih dogodkov in grobnica vidnih predstavnikov Cerkve. Cerkev Marijinega oznanjenja, ki je prav tako dobila status kulturnega spomenika, je bila zgrajena kot redovna cerkev ljubljanskih avguštincev med letoma 1645 in 1660.

Maša v Teharjah – Celjski škof Anton Stres je v Spominskem parku Teharje daroval mašo za žrtve medvojnega in povojnega nasilja v Teharjah. V pridigi je povedal, da so bile teharske žrtve oropane svojega življenja in dostojanstva, dobrega imena in spomina dolga desetletja.

Blejski otok ostaja javno dobro -Lastnica Blejskega otoka bo ostala država, objekti na njem pa bodo v lasti blejske župnije. Pritožbo, ki jo je slednja poslala v Strasbourg, bo umaknila. Župnija bo v zameno dobila vse objekte na otoku.

Brata Jakopin širita svojo proizvodnjo jadrnic – Slovensko podjetje Seaway, ki velja za vodilno navtično družbo v svetu, se širi čez zahodno državno mejo, saj gradi novo halo v Tržiču. Podjetje bratov Japca in Jerneja Jakopina je eno največjih domačih izvoznikov znanja, njihova gradnja nove hale za velike jadrnice in razvojnega centra v italijanskem Tržiču pa je trenutno največja slovenska naložba v Italiji. Proizvodnja jadrnic naj bi stekla naslednjo pomlad. Seaway ima tovarno na Bledu, kjer je zaposlenih 260 ljudi, v Tržiču se jim je že pridružilo 50 sodelavcev, do konca leta pa jih bodo zaposlili še dvakrat toliko. V zadnjih 25 letih je v 26 državah nastalo 50.000 jadrnic in motornih jaht, ki jih je načrtoval Seaway, za nekatere med njimi pa so lastniki odšteli tudi več kot tri milijone evrov. Čakalna vrsta za njihove jadrnice trenutno sega že v leto 2011.

Tudi Nova revija se je poklonila Trubarju – Nova revija je 500-letnico rojstva Primoža Trubarja počastila še z dvema izdajama. V založbi so izšle študije k Trubarjevim zbranim delom, po 51 letih pa še ponatis biografskega romana o začetniku slovenskega knjižnega jezika Mimi Malenšek z naslovom Plamenice. Nova bera prinaša še izbor del Daneta Zajca in roman Mešuge Isaaca Bashevisa Singerja.

Nove ugotovitve o Trubarjevem času – Na dvodnevnem simpoziju Novi pogledi na Primoža Trubarja in njegov čas v dvorani Slovenske matice so postavili pod vprašaj tudi letnico in natančno lokacijo Trubarjevega rojstva. Ugotovili so, da je bil oče Primoža Trubarja Mihelj v urbarskih omembah dosledno naveden kot Mull(n)er, saj ni bil iz Trubarjevega rodu, temveč le oženjen z Jero Trubar. Primož je tako na Raščici veljal za Malnarjevega, za priimek Trubar pa se je odločil šele v šolah.

Slovenščina med drugimi kulturami – Slovenski slavistični kongres, tradicionalno zborovanje slovenskih slavistov, ki se vsako leto zberejo v drugem mestu, že od leta 2006 prestopa slovenske državne meje. Potem ko je pred dvema letoma potekal v Zagrebu pod naslovom Preseganje meje in lani v Trstu z naslovom Živeti mejo, se je letošnje tridnevno srečanje (od 2. do 4. oktobra) v Celovcu in Pliberku v letu medkulturnega dialoga in 500-letnice Trubarjevega rojstva odvijalo s skupnim naslovom Slovenščina med kulturami.

Največ Slovencev študira v Nemčiji – Število slovenskih študentov v tujini se je povečalo, vendar število raste počasneje kot v večini preostalih evropskih držav. V Nemčiji študira kar 23,6 odstotka slovenskih študentov.

Slovenci in turizem – V drugem četrtletju leta 2008 se je 31,1 odstotka prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, udeležilo okoli 940.000 turističnih potovanj, bodisi zasebnih ali poslovnih.

Prevod slovenske kratke proze v ZDA in Makedoniji – Pri ameriški založbi North Atlantic Books je izšla antologija z naslovom Angels Beneath the Surface, prva zbirka slovenskih kratkih zgodb v angleščini, izdana zunaj Slovenije po letu 1994, pri skopski založbi Blesok pa je nedavno izšel izbor slovenske kratke proze v makedonščini z naslovom Za što zboruvame (O čem govorimo). Zbirka Angels Beneath the Surface predstavlja reprezentativen izbor nove generacije slovenskih pisateljev.

V Londonu predstavili Pribčev prevod pesnika Srečka Kosovela – Na slovenskem veleposlaništvu v Londonu so predstavili zbirko angleških prevodov pesmi Srečka Kosovela The Golden Boat, ki jo je v angleščino prevedel povratnik iz Avstralije (zdaj živi v Sloveniji), pesnik Bert Pribac. Na predstavitvi knjige je veleposlanik Iztok Mirošič poudaril pomen prevoda Kosovelove poezije – ki je bila doslej Britancem neznana – za širjenje vedenja o slovenski kulturi in poeziji v Britaniji ter krepitev kulturnih stikov med Britanci in Slovenci, še posebej pred obiskom kraljice Elizabete II. v Sloveniji. Knjiga The Golden Boat, ki je spomladi izšla pod okriljem založbe Salt Publishing iz Cambridgea, je naslov povzela po zbirki Zlati čoln. Pribac je londonskemu občinstvu predstavil pesnikovo življenjsko in ustvarjalno pot. Sledila so branja pesmi, za zaključek pa je kulturno društvo Kraški šopek iz Sežane večer popestrilo s kraškimi pesmimi.

Borštnikovo gledališko srečanje in kdo je bil Borštnik – V Cerkljah na Gorenjskem so proslavili 150-letnico rojstva Ignacija Borštnika, ki je javnosti znan predvsem kot odličen dramski igralec, po katerem se imenuje tudi največje priznanje za igralske dosežke – Borštnikov prstan. Vendar pa Boršnik ni bil le igralec, ampak tudi režiser, pisatelj, pesnik ter pedagog. Ignacij Borštnik (1858-1919) je tudi prvi slovenski dramski umetnik. Letos se je v času 43. Borštnikovega srečanja v mariborskem gledališču (SNG) od 17. do 29. oktobra zvrstilo enajst predstav in drugih prireditev. Razne gledališke predstave so bile na programu tudi na odrih drugih krajev.

Borštnikov prstan Aleksandru Valiču – 29. oktobra se je v Mariboru s slovesno podelitvijo nagrad končalo že 43. Borštnikovo srečanje, katerega vrhunec je bila prav predaja najvišjega nacionalnega priznanja za igralsko umetnost. Žirija, ki so jo sestavljali Tone Partljič, Rapa Šuklje in Peter Ternovšek je glavno nagrado namenila Aleksandru Valiču. Valič se odlikuje predvsem v komičnih in tragikomičnih vlogah, ki jih oblikuje s prefinjeno ironijo in poznavanjem človeške narave.

Biblija za 2200 Evrov – V Narodni in univerzitetni knjižnici so na dražbi za 2200 evrov prodali Biblijo z rimsko številko I. Licitiralo je devet ponudnikov, cena pa se je ustavila pri 2200 evrih. Dobiček od prodaje knjige bo Mladinska knjiga nakazala slovenskemu Karitasu, natančneje skladu Zaupanje, ki pomaga družinam v stiski.

Učil je štiri impresioniste – Ob veliki razstavi, posvečeni slovenskim impresionistom, smo se spomnili tudi njihovega učitelja Antona Ažbeta. V Narodni galeriji je potekal mednarodni simpozij München in slovensko slikarstvo 1800-1918, katerega osrednja osebnost je bil ravno Ažbe. Učil je slikarje Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matijo Jamo in Mateja Sternena. Poleg simpozija sta večletni projekt Narodne galerije, posvečen Antonu Ažbetu (1862-1905), sklenila tudi odkritje dveh portretnih kipov Antona Ažbeta (avtor identičnih kipov je Mirsad Begić) in predstavitev publikacije Anton Ažbe – Človek, slikar in učitelj.

Maribor v srednjeveški preobleki – Prvi vikend v mesecu oktobru so Mariborčani posvetili festivalu dogajanj iz srednjega veka, dobršen del programa pa je bil posvečen 500. obletnici rojstva in liku Primoža Trubarja, njegovemu življenju in delu. "Želeli smo pripraviti festival, ki je drugačen, z zgodovinskim ozadjem Maribora iz 16. stoletja, ki je izredno bogato," je pojasnil Bojan Lesjak, direktor Festivala mesta in kulture 2008. "Ali ste vedeli, da je bil daljnega leta 1546 prvi čarovniški proces na Štajerskem prav na mariborskem Lentu? Ali pa, da je bila prva protestantska šola zgrajena na mariborski Betnavi 1589. leta, ali za dva vpada Turkov in za zelo uspešno obrambo pred njihovim obleganjem leta 1532?" je še dejal direktor Lesjak.

V Murski Soboti obujen projekt Rimske čarde – Ideja o zdravilišču Rimska čarda obstaja že več kot dvajset let, za osnovo pa je vrtina, kjer je termalna voda, ki ima pozitivne učinke pri zdravljenju kožnih bolezni, zlasti luskavice.

Ob Dnevu muzeja v Kobaridu razstava o Slovencih med I. svetovno vojno – V spomin na 24. oktober 1917, ko se je začela ena najbolj znamenitih bitk na Soški fronti, t.i. Kobariška bitka, v Kobariškem muzeju vsako leto pripravijo dan muzeja. Ob tej priložnosti nagradijo zaslužne sodelavce in odprejo gostujočo razstavo. Tokrat je bila ta postavitev Slovenci in prva svetovna vojna 1914-1918.

Domače je res najboljše – Sejem Sol, olje, vino in spominki je 18. oktobra na piranski Tartinijev trg pritegnil množico obiskovalcev. To je bila tudi priložnost za druženje in kramljanje ob dobrotah, značilnih za Istro. Na Tartinijevem trgu so se tako krajevne skupnosti piranske občine predstavile z različnimi dobrotami za vse okuse. Na stojnici KS Portorož je dišalo po sardelicah in savor, kot rečejo Istrani.

V Piranu obeležili Trubarjev čas – Letošnje 18. Dneve evropske kulturne dediščine so bili te dni povsod po Sloveniji posvečeni življenju in delu Primoža Trubarja ter orisu njegovega časa. V Piranu so po zaslugi tamkajšnjega društva Anbot obeležili skozi cel teden. Mestna knjižnica Piran je pripravila razstavo faksimiliranih izdaj del slovenskih protestantskih piscev iz njene zbirke in tako približala obdobje, v katerem smo dobili slovenski črkopis, pravopis in knjižni jezik. To je bil v Piranu tudi sejemski dan, na katerem so se Trubarja med drugim spomnili z oživljanjem kaligrafskega pisanja in nenazadnje tudi z Gutenbergovo tiskarno, v kateri je mojster tiskal na starinski leseni tiskarski stiskalnici na način, kakršen je bil v času Trubarja, vmes pa je obiskovalcem tudi pridigal.

Oktet 9 gostoval v Veliki Britaniji – Oktet 9 je fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje Center, v kateri prepevajo nekdanji in sedanji dijaki gimnazije. Skupina je nastala v šolskem letu 2005/2006 in je od tedaj reden gost šolskih prireditev ter koncertov po Celju in Sloveniji. V minulem šolskem letu so fantje osvojili tretje mesto po izboru občinstva in posebno nagrado strokovne žirije za najbolj obetavnega debitanta na 6. festivalu vokalne zabavne glasbe "Sredi zvezd" v Žalcu. V okviru turneje po Veliki Britaniji so se mladi pevci predstavili s štirimi koncerti v štirih mestih in so s programom slovenskih in angleških ljudskih pesmi ter popularne vokalne glasbe navdušili tamkajšnje občinstvo. Zasedbo je sprejela tudi županja Kendala, obiskali pa so jih tudi predstavniki slovenske ambasade v Londonu. V času bivanja v Angliji so sodelovali tudi s številnimi vokalnimi sestavami iz mest, v katerih so bili gostje. Mlade pevce čakajo jeseni še štirje koncerti v Sloveniji, prihodnje leto pa so povabljeni tudi na koncertno turnejo v Kanado

Postojnska jama najbolj obiskana znamenitost – Izbrane naravne, kulturne in zgodovinske turistične znamenitosti v Sloveniji si je v drugem četrtletju leta 2008 ogledalo 896.450 obiskovalcev, od tega 41,8 odstotka tujih obiskovalcev. Največ, 185.560, jih je obiskalo Postojnsko jamo.

Končno obnovljen hotel Palace v Portorožu – V soboto, 18. oktobra, je bila svečana otvoritev hotela Kempinski Palace Portorož, nekaj dni kasneje pa je hotel, ki poskusno obratuje od 15. septembra, sprejel prve prave goste. Prepričani so, da bo dosegel sloves enega izmed petih najboljših hotelov v Evropi. Kempinski Palace Portorož se imenuje hotel, ki že skoraj 100 let s svojo nezamenljivo podobo simbolizira portoroški turizem.

Na Dolenjskem iščejo najlepšo zidanico – »Večina nas je bila spočetih v vinskih hramih,« zatrjujejo strokovnjaki s tega konca naše domovine – in tako so se odločili za akcijo, ki bo prikazala to našo kulturno in etnološko dediščino, ki skrbi za narodov obstoj. In zdaj zbirajo torej fotografije zidanic.

Center za starejše občane v Luciji pripravljen na nastanitev starostnikov – Dom je zgrajen, a trenutno še nima uporabnega dovoljenja niti potrjenih cen. V njem naj bi se nastanili celo upokojenci s Švedske. Razpolaga s 127 eno- in dvoposteljnimi sobami, kjer je prostora za 190 oskrbovancev.

Občina Piran v oktobru slavila – Občina Piran praznuje svoj praznik v oktobru in letos ga je pestro obeležila z vrsto odmevnih dogodkov. Pripravili so kulturne, športne, zabavne in druge prireditve, med vsemi pa velja še zlasti omeniti položitev temeljnega kamna za novo mestno garažno hišo v Fornačah ter odprtje prav tako desetletja dolgo pričakovanega sodobnega Centra za starejše občane v Luciji.

Maribor z novo podobo – Umetnostna galerija Maribor je v Razstavnem salonu Rotovž pripravila predstavitev predlaganih novih ureditev dveh mariborskih trgov: Trga Leona Štuklja in Rotovškega trga. Rotovški trg bo postal protokolarni prostor. Obnova mestnih trgov je ena izmed prednostnih nalog občinske uprave in po mnenju stroke »dobrodošla ambicija« mesta, ki se pripravlja na Evropsko prestolnico kulture 2012.

 

KAM

Podobne teme: