Prešernova nagrajenca: Janez Gradišnik in Miljenko Licul
V Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru so podelili Prešernovi nagradi za življenjsko delo, ki sta ju letos prejela književni prevajalec in književnik Janez Gradišnik ter oblikovalec Miljenko Licul.
Književni prevajalec in književnik Janez Gradišnik (roj. 1917) je v slovenskem prostoru navzoč že več kot šestdeset let. S svojim prevajalskim delom je Slovencem odprl vrata v svet najpomembnejših dosežkov svetovne literature 19. in 20. stoletja; med drugim je prevedel dela Marka Twaina, Jamesa Joyca, Thomasa Manna, Roberta Musila, Andreja Malrauxa, Franza Kafke, Alberta Camusa …
Poskrbel pa je tudi za številne prevode slovenske literature namenjene tujim bralcem, zlasti nemškim in angleškim. Janez Gradišnik je prvi književni prevajalec, ki je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Miljenko Licul (roj. 1946) sodi med najboljše slovenske grafične oblikovalce. Njegovo najbolj poznano delo je oblikovanje slovenskega tolarja in evrokovancev; oblikoval pa je tudi prvi slovenski potni list, novo osebno izkaznico in novo zdravstveno izkaznico.
Na slavnostni prireditvi so podelili tudi nagrade Prešernovega sklada, ki so letos šle v roke:
pesniku Primožu Čučniku (za pesniško zbirko Delo in dom), gledališkemu režiserju Sebastijan Horvat (za gledališke režije v zadnjih dveh letih), intermedijski umetnici Emi Kugler (za film Le Grand Macabre in performans Introitus), hornistu Boštjanu Lipovšeku (za glasbene dosežke zadnjih dveh let), igralcu Urošu Smoleju (za vlogo Konferansjeja v MGL-jevi uprizoritvi Kabareta) in skladatelju Boru Turelu (za skladateljski opus zadnjih dveh let).