Zgodilo se je v juniju 2008
Ustavitev reaktorja v nuklearki Krško – V začetku junija je vodstvo jedrske elektrarne v Krškem ustavilo reaktor, saj je prišlo do razpoke v hladilnem sistemu in puščanja hladilne tekočine. Minimalna okvara, kot so jo poimenovali slovenski strokovnjaki in ki v okolju ne bo pustila nobenih posledic, je v javnosti sprožila kar nekaj razburjenja, novica pa se je hitro razširila tudi po celi Evropi. Do razburjenja je prišlo predvsem zaradi tega, ker je naša uprava za jedrsko varnost nepopolno izpolnila obrazec, ki ga je treba poslati Mednarodni agenciji za jedrsko energijo, na katerem je dogodek opisala. Zaradi te napake, ki je povzročila precej nejevolje, se je na srečanju okoljskih ministrov v Luksemburgu moral opravičevati tudi naš okoljski minister Janez Podobnik.
Stavka sodnikov neuspešna – Minister za javno upravo Gregor Virant in sodniki še vedno niso uskladili svojih zahtev, zato so le-ti izpeljali napovedano tridnevno stavko. Sodniki zahtevajo naj se njihove plače uskladijo tako, da se ohranja njihova realna vrednost in da so plače primerljive s plačami poslancev in ministrov. Za stavkovni odbor bi bila stavka uspešna le, če bi dobili ponudbo vlade, ki bi se približala ali pa izpolnila stavkovne zahteve, a minister Virant ne odstopa od svojih stališč. Že pred stavko je povedal, da sodniki tako ne bodo izsilili rešitve, ki bi jih privilegirala. Sodniki so novo stavko napovedali za 1. julij.
Ogledi Eura 2008 v lokalih in na prostem – Čeprav letos evropsko prvenstvo v nogometu ni bilo tako napeto kot tisto leto, ko je na tem tekmovanju nastopala naša reprezentanca, pa so gostinci za nogometne navdušence tudi letos pripravili v svojih lokalih televizijska platna. Cene pijač v lokalih v središču Ljubljane (že tradicionalno so najdražji lokali ob Ljubljanici na Cankarjevem in Hribarjevem nabrežju) so se temu primerno dvignile: za 0,25-litrsko steklenico kokakole je bilo treba odšteti od 1,7 do 2,5 evra, za veliko pivo (0,5 l) pa okrog 2,7 evra.
Festival Francosko-slovenske pomladi že drugič – Francoski inštitut Charles Nodier je v sodelovanju s slovenskimi kulturnimi ustanovi v Ljubljani in drugod po Sloveniji v maju že drugič pripravil vrsto prireditev pod skupnim naslovom Francosko-slovenska pomlad. Otvoritev Festivala je potekala hkrati z začetkom ciklusa francoskih filmov v Slovenski kinoteki, v nadaljevanju pa je ponudil vrsto umetniških razstav, plesnih predstav, klasične glasbe, modno revijo z otroki Francoske šole ter tudi gurmanske užitke v sodelovanju z restavracijo Chez Eric. Festival se je zaključil s koncertom francoskega zveznika elektronske glasbe VDJ-a OOF-a, ki so ga pripravili v sodelovanju z Codeepom.
Srednjeveški dnevi v Kamniku – Kamnik se je po tradiciji v začetku junija zopet odel v srednjeveško podobo. Že 12. srednjeveški dnevi so ponudili obiskovalcem obilo zanimivega: delavnice za otroke, večer stare glasbe, srednjeveški sejem, predstavitev domačih obrti, mečevanje, plesi, nastop z ognjem, interaktivne predstave za najmlajše in drugo.
Maraton Franja 2008 – Maraton Franja je najbolj množična kolesarska prireditev pri nas, na katero se je letos »podalo« kar 3300 kolesarjev, od tega jih je bilo več kot polovica tistih, ki so se odločili za najdaljšo turo, 156 km. Letos je bila trasa prvič speljana tudi skozi mestne ljubljanske ulice v samem središču mesta. Najhitrejši na letošnjem 156-kilometrskem maratonu Franja BTC City je bil Slovenec Gregor Tekavec. Prvi Maraton Franja je bil organiziran 22. julija 1982 pod taktirko Zvoneta Zanoškarja in na pobudo Toneta Fornezzija Tofa.
Jubilejno jurjevanje v Črnomlju – Razvojno-informacijski center Bela krajina je letos pripravil že 45. jurjevanje v Črnomlju. Namen tega največjega festivala folklore v Sloveniji je predstaviti slovensko in evropsko kulturo, ki išče navdih v tradiciji, hkrati pa jo preoblikuje po meri sodobnega časa in človeka, osnovni namen zlasti prvega večera pa je tudi utrjevanje dobrih sosedskih odnosov med Slovenijo in Hrvaško (zato sta na otvoritveni slovesnosti tudi združena nastopila orkestra slovenske in hrvaške filharmonije). V petih dneh je nastopilo okoli 1300 folkloristov, glasbenikov in drugih ustvarjalcev iz Slovenije, držav nekdanje Jugoslavije, Italije in Francije, v spremljevalnem programu pa so se predstavile rokodelske obrti in gastronomija.
Strokovnih izpitov ne bo več – Verjetno bo že sredi julija začela veljati novela zakona o javnih uslužbencih, ki ukinja tudi strokovne izpite, ki so jih do zdaj morali opraviti vsi uslužbenci v javni upravi. Minister za javno upravo Gregor Virant je odpravo izpitov utemeljil s tem, da se znanja in sposobnosti državnih uslužbencev preverja že pri sprejemanju v službo.
Ponovno odprt hotel Lucija – Po sedmih mesecih gradnje so v začetku junija odprli prenovljen in dograjen hotel Lucija s tremi zvezdicami. Hotel s 370 ležišči je prvi »družinam prijazni« hotel na Obali, podobno ponudbo ima le še Bled. Gostom bo hotel ponudil opremljeno igralnico za otroke in otroško animacijo, da si bodo starši lahko privoščili nekaj prostih uric, hotel bo opremljen tudi z vozički, otroškimi posteljicami, otroškim bazenom …
Slovesnost ob 500-letnici Primoža Trubarja – Na domačiji Primoža Trubarja na Rašici pri Velikih Laščah so ob njegovi 500-letnici smrti počastili spomin na Primoža Trubarja, velikana slovenstva. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je dejal, da je Trubar s svojim delom postavil temelje, na katerih se je skozi stoletja razvijala slovenska kulturna identiteta, danes eden bistvenih konstitutivnih elementov slovenske države. Prireditev, ki je bila zasnovana kot popotovanje skozi najpomembnejše obdobje Trubarjevega življenja in na kateri sta se prepletala glasba in ples, si je ogledalo več kot tri tisoč ljudi.
Gozdarski evropski prvaki – Člani ekipe Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna so se z evropskega prvenstva v gozdarskih veščinah za dijake in študente na Norveškem vrnili kot evropski prvaki. Premagali so celo do zdaj največje favorite Avstrijce, ki so na takšnih tekmovanjih prav zaradi močnih sponzorjev (v obliki opreme) dosegali najvišje rezultate. Štirim dijakom tretjega letnika šole v programu gozdarski tehnik so na šoli ob prihodu z Norveške pripravili bučen sprejem.
Jeseni 2009 prenovljeni učni načrti – Strokovni svet za splošno izobraževanje je sprejel izhodišča za prenovo osnovnošolskih učnih načrtov, po katerih bodo začeli poučevati v vseh slovenskih osnovnih šolah v šolskem letu 2009/2010. Temeljni namen prenovitev je bil posodobitev ciljev in vsebin glede na razvoj znanosti, vertikalno bolje povezati vsebine in predmete, vnesti v pouk več problemskega pristopa in kritičnosti … Novi učni načrti predvidevajo tudi več projektnega dela in več domačih nalog. Ena največjih novosti pa so kompetence, na primer digitalna pismenost, učenje učenja, sporazumevanje v tujem jeziku pri vseh predmetih. Prenova učnih načrtov je potekala dve leti, prenovitelji na Zavodu za šolstvo pa so upoštevali številne strokovne predloge, izsledke mednarodnih raziskav, analize tujih učnih načrtov …
Romi na razpisu dobili 1,6 milijona evrov za izobraževanje – Zveza Romov Slovenije, ki se je prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, bo s tega naslova do avgusta 2011 za projekt vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje dobila skupno skoraj 1,6 milijona evrov. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jože Horvat – Muc je povedal, da je cilj projekta predvsem doseganje višje stopnje izobrazbe romskih otrok, še posebej pa izboljšanje učnega uspeha v osnovni šoli. Med drugim bodo izdali priročnik za učitelje in romske pomočnike, učbenik o romski kulturi, ki bo zajemal poglavje o romskem jeziku, zgodovini in kulturi.
Harmonia Antiqua Labacensis … – … je Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe, ki so ga januarja letos v Ljubljani ustanovili nizozemski kulturni menedžer dr. Frans Brouwer, umetniški vodja radovljiškega festivala Domen Marinčič in naš organist ter čembalist Tomaž Sevšek Šramel.
Ustanovitev Evrosredozemske univerze – V Portorožu je bila po skoraj dveletnih prizadevanjih slovenske države ustanovljena Evro-sredozemsko univerza, ki naj bi povezovala visokošolske in raziskovalne ustanove v evrosredozemskem prostoru, sedež pa naj bi imela v občini Piran. Do sedaj je k projektu pristopilo 150 visokošolskih ustanov iz 39 držav (27 držav je iz EU-ja, 12 pa iz Severne Afrike in z Bljižnjega vzhoda). Med njimi so tudi vse štiri slovenske univerze. Univerza naj bi sicer v polnosti zaživela v letih 2009 in 2010.
Skrb za okolje – Slovenija je letos prvič predvidela nakup kjotskih enot v vrednosti 20 milijonov evrov, saj je na našem ozemlju preveč emisij iz tranzitnega prometa. Afere s fitofarmacevtskimi sredstvi in ogroženost zraka zlasti v mestih vzbujajo dvome o kakovosti vode in našega življenjskega prostora. Okoljske nevladne organizacije opozarjajo na probleme in menijo, da Slovenci okoljskih problemov še ne jemljemo dovolj resno; odpadkov ne ločujemo dovolj, prav tako nam je tuje še recikliranje, zmanjšati bi morali porabo goriv in elektrike, uživati ekološko in lokalno pridelano hrano, zmanjšati potrošništvo, uporabljati okolju prijazne materiale in gradnjo …
Labod postal lastnik Kroja – Novomeška tekstilna tovarna Labod, specializirana za ženska oblačila in moške srajce, je postala 75-odstotni lastnik sorodne družbe Kroj iz Logatca. Po besedah vodstva imata družbi komplementarni dejavnosti (Kroj je specializiran za uniforme in moška oblačila), si nista konkurenčni in lahko z racionalizacijo delovnih procesov in poslovanja obe prideta do boljših rezultatov. Obe družbi sicer zadnjih pet let poslujeta z izgubo.
Vročine na avtobusih poleti ne bo – V poletnih mesecih in med šolskimi počitnicami, ko LPP (Ljubljanski potniški promet) »razredči« vozni red, na ljubljanskih cestah vozijo le še avtobusi, ki imajo vgrajene klime, tiste, ki so brez nje, podjetje izloči iz prometa. Na ta način se trudijo, da bi bilo potnikom udobno tudi v najhujši vročini.
Najsodobnejše strelišče naše vojske – Slovenska vojska je v Mlakah pri Vipavi dobila strelišče, zgrajeno po najsodobnejših varnostnih in ekoloških standardih, ki omogoča celotno urjenje, ki ga sodobni vojak potrebuje. Razprostira se na 18 hektarjih, kjer so štiri ločena strelišča za streljanje na razdaljah od 25 do 400 metrov, pravzaprav pa gre za popolno obnovo strelišča, ki ga je uporabljala že jugoslovanska vojska.
ZA cepljenje proti raku materničnega vratu – Zdravstveni svet je podprl uvedbo brezplačnega in neobveznega cepljenja deklic proti virusu HPV, ki povzroča raka materničnega vratu. V Sloveniji za rakom materničnega vratu, ki je v skupini žensk od 20 do 34 let najpogostejši rak, na leto zboli 200 žensk. Dvovalentno cepivo bo zaščitilo pred tipoma virusa, ki povzročita okoli 80 odstotkov raka materničnega vratu, štirivalentno pa še pred genitalnimi bradavicami. Katero generacijo cepiti, ali 12- ali 13-letne deklice, še ni odločeno. Bo pa zaradi visoke cene cepiv na letni ravni to cepljenje stalo okrog tri milijone evrov.
50. srčni spodbujevalnik – Od leta 2005 do danes so kardiologi v ljubljanskem Kliničnem centru vstavili 50 srčnih spodbujevalnikov, ki pomagajo bolnikom z oslabljeno srčno mišico. V Sloveniji je takih bolnikov približno 40.000, spodbujevalnik pa vstavijo predvsem tistim s hujšimi oblikami srčnega popuščanja. Operacija bolnikom bistveno podaljša življenje. Na srčne spodbujevalnike trenutno v Sloveniji čaka 15 ljudi, vstavili naj bi jim jih do avgusta, v Kliničnem centru pa bi si želeli postopoma vstavljati po sto spodbujevalnikov letno.
Novost v Sloveniji: mobilna televizija – Podjetje Mobitel je slovenskemu trgu predstavilo novost – mobilno televizijo. Mobitelovi uporabniki bodo odslej s svojimi mobilniki (do konca avgusta celo brezplačno) spremljali precej televizijskih programov povsod, kjer je na voljo signal Mobitelovega UMTS-omrežja, nadgrajenega s HDSPA-tehnologijo. Zaenkrat lahko uporabniki spremljajo šest programov, število teh pa se bo še povečevalo.
IAS Maribor ’08 – Med 13. in 15. junijem se je v Orehovi vasi pri Mariboru zbralo več kot 50.000 obiskovalcev, ki so se udeležili največjega letalskega dogodka pri nas. Na mednarodnem letalskem mitingu IAS Maribor ’08, katerega osnovni namen je širjenje zanimanja za letalstvo in letalski šport (jadralno, motorno, UL-letenje, balonarstvo, padalstvo, modelarstvo …), se je v treh dneh predstavilo več kot sto civilnih in vojaških letal, helikopterjev in balonov. Glavni organizator prireditve je Letalski center Maribor, ki letos zaznamuje 80-letnico obstoja. Prava atrakcija je bila nemška kaskaderka Peggy Krainz, ki je prisotne navdušila s tem, da je med letom izstopila iz kabine, splezala na zgornje krilo letala in tam izvajala razne like, medtem ko pilot prav tako ni pilotiral v ravni liniji.
Čipkarski festival v Idriji – Na 27. festivalu idrijske čipke, kjer se je že od daleč slišalo trkljanje klekljev izpod spretnih rok domačink, so čipke, letos modno barvite, zažarele v vsem svojem sijaju. Številne spremljevalne dejavnosti čipkarskega festivala, ki se je na Trgu sv. Ahacija v Idriji odvijal predzadnji vikend v juniju, so bile obenem tudi poklon 500-letnici rudarjenja (točno pred pol tisočletja so v Idriji odkrili bogato cinabaritno rudo, zaradi katere je mesto Idrija kasneje sploh nastalo) in knapi so tako uradno postali del idrijske preteklosti.
Oskar Molek razstavljal v Cankarjevem domu – Argentinski Slovenec Oskar Molek (rojen leta 1950 v Buenos Airesu) je med 21. majem in 22. junijem v ljubljanskem Cankarjevem domu na ogled postavil svoje fotografije pod skupnim naslovom Andske sledi in vtisi. Fotograf, publicist, kurator in raziskovalec fotografije je predstavil fotografije, ki so rezultat vizualnih izkušenj s potovanj in spominov po andskem območju severne Argentine, Peruja in Bolivije. V svoj objektiv je ujel podobe tamkajšnjih prebivalcev, njihove obraze, ki se zlivajo z negostoljubno, osamljeno lepo podeželsko pokrajino. Molek je v Južni Ameriki že večkrat samostojno razstavljal, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih predstavitvah.
Festival Rock Otočec – Rock Otočec, eden najživahnejših in blatnih rockerskih festivalov pri nas, ima že dolgo zgodovino, saj se je prvič zgodil že leta 1976, leta 1997 pa je postal redna prireditev na Otočcu ob reki Krki. Festival vsako leto pritegne od štiri do osem tisoč obiskovalcev na dan in vsako leto ponuja drugačne animacije; letos so poleg koncertov rockerskih skupin, osrednjih iger v blatu in izbora mis in mistra blata festival dopolnjevala predavanja o Tibetu, medkulturnem dialogu in podnebnih spremembah.
Dočakali smo vročinski val – Po dokaj mrzlih in deževnih dneh v začetku junija, ko se je zdelo, da jih kar ne bo konec, se je končno začelo pravo poletje. Živo srebro je v drugi polovici junija že zjutraj kazalo 15 stopinj, čez dan pa se je povzpelo do 32 ali celo več.
Nizka udeležba na referendumu – Referenduma o pokrajinah se je udeležilo le 11 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najmanj doslej. Najnižja udeležba je bila v Ljubljani (dobrih 5 odstotkov), najvišja pa v goriški oziroma severnoprimorski pokrajini (slabih 12 odstotkov). Po mnenju premiera Janeza Janše na referendumu ni ključna udeležba, ampak rezultat, že pred zaprtjem volišč pa je dejal, da bo referendum uspel v vsakem primeru: »Odločajo tisti, ki na referendum pridejo.« V SD, Lipi, LDS in Zares menijo, da glede na rezultate referenduma in najnižjo volilno udeležbo doslej ni smiselno nadaljevati sprejemanja pokrajinske zakonodaje v tem mandatu, ampak bi bilo bolje vse aktivnosti zamrzniti in prepustiti nadaljevanje novi vladi. Južnoprimorska pokrajina kljub zavrnitvi na referendumu ostaja, saj je Severna Primorska podprla svojo pokrajino in tako se želja volivcev na Obali ne bo upoštevala. Tudi osrednjeslovenske pokrajine pričakovano volivci niso podprli.
Volitve bodo tretjo septembrsko nedeljo – Zakon določa, da volitve ne smejo biti prej kot dva meseca in ne kasneje kot petnajst dni pred potekom štirih let od prvega zasedanja državnega zbora po volitvah 2004. Tako je predsednik republike Danilo Türk določil, da bodo volitve poslancev v državni parlament v nedeljo, 21. septembra. Politične stranke svoje liste kandidatov določajo s tajnim glasovanjem, za vložitev nestrankarske liste pa je treba zbrati vsaj tisoč podpisov volivcev v volilni enoti. Uradna volilna kampanja se bo začela 22. avgusta in končala 24 ur pred samimi volitvami.
Največ dohodnin Karitasu – Davčni zavezanci lahko 0,5 odstotka dohodnine namenijo za organizacije, ki delujejo v javnem interesu. Za takšno namenitev dohodnine se je odločilo 20,8 odstotka zavezancev, za katere je bil pripravljen informativni izračun dohodnine. Davčna uprava RS je objavila podatke o največjih prejemnikih teh sredstev: največ donacij gre Slovenski Karitas, sledita društvo Unicef Slovenija in Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček. Kar se tiče dohodnin, pa bo od skupaj 1.012.993 zavezancev, ki jim je Durs poslal informativne izračune dohodnine za leto 2007, moralo skupaj dohodnino doplačati 447.420 v skupnem znesku 122,52 milijona evrov, 489.769 zavezancev pa bo dobilo vračilo v skupnem znesku 119,57 milijona evrov. 75.804 zavezancem dohodnine ne bo treba ne doplačati ne vračati, so navedli v Dursu.
Teden arhitekture – V Ljubljani se je med 15. in 22. junijem v sklopu mednarodnega kongresa Evropski forum za arhitekturo odvijal teden arhitekture. Del tega je bilo tudi odprtje razstave Sodobna slovenska arhitektura v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Razstava želi domačemu in tujemu občinstvu prikazati položaj vrhunskega ustvarjanja v slovenski arhitekturi, temeljni poudarek je vse večja prisotnost in prepoznavnost sodobne slovenske arhitekture tudi na mednarodnem prizorišču. Za razstavo je kustos letos izbral šest dodatnih del, ki so nastala v zadnjem letu, eno najodmevnejših je gotovo Kongresni center Brdo pri Kranju arhitektov Matije Bevka, Vase J. Perovića in Andreja Ukmarja.
Zadnji šolski dan – 24. junija je bil zadnji šolski dan za okoli 200.000 slovenskih osnovnošolcev in dijakov (z izjemo tistih, ki jih čakajo še popravni izpiti). Zdaj bodo uživali počitnice vse do ponedeljka, 1. septembra, ko se prične novo šolsko leto.
18. kresnik Rizling polki – Na kresni večer, 23. junija, so na ljubljanskem Rožniku v roke pisatelja Štefana Kardoša izročili 18. nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman preteklega leta podeljuje časopis Delo. Petčlanska komisija pod vodstvom dr. Vanese Matajc je letos pregledala rekordno število romanov (kar 110) in aprila med njimi zbrala deset najboljših. Pred mesecem dni pa je razglasila pet finalistov: Rizling polka (Štefan Kardoš), Nebesa v robidah (Nataša Kramberger), Nedotakljivi (Feri Lainšček), Biljard v Dobrayu (Dušan Šarotar) in Tretji svet (Suzana Tratnik). Nagrado kresnik si je zamislil pisatelj Vlado Žabot, ki jo je poimenoval po poganskem mitološkem bitju.
25. junij, največji slovenski praznik – 25. junija imamo v Sloveniji dela prost dan, saj Slovenija takrat praznuje svoj največji praznik, dan državnosti. Na današnji dan leta 1991 je republiška skupščina razglasila slovensko samostojnost in neodvisnost. Na predvečer državnega praznika se je na Trgu revolucije v Ljubljani odvijala osrednja državna slovesnost, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil predsednik Danilo Türk. Slovesnost se je pričela s topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in končala z veličastnim ognjemetom.