Zgodilo se je v febr. 2009

Teden dni pred kulturnim praznikom so v Vrbi pripravili recitacijo Prešernovih del, ministrica pa je obljubila, da bodo pesnikovo hišo zaščitili kot spomenik državnega pomena. V Vrbi so hkrati odprli tudi razstavo v čast Janezu Bleiweisu.

Slovenska politika je enotna glede meje s Hrvaško. Premier Borut Pahor je večkrat poudaril, da brez umika spornih dokumentov Hrvaška ne bo dobila slovenske podpore v pogajanjih z EU. Z njim se strinja tudi Janez Janša. Pojavljajo se različni predlogi, kako razrešiti zadevo, a se vedno eden izmed dveh s tem ne strinja.

Državni zbor je 14. februarja ratificiral protokol o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Za je glasovalo 75 poslancev, 11 pa jih je bilo proti.

V državni zbor je bil vloženih 2500 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma proti vstopu Hrvaške v Nato in EU. V DZ sta jih 16. februarja vložila Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda (SSN). V noti je zapisano, da je imela Slovenija ob osamosvojitvi dostop na odprto morje, da je nadzirala celotni Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi, na kar Hrvati ne pristajajo. Poslanci v DZ so 18. februarja na izredni seji s 65 glasovi za podprli razširjen sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vstopu Hrvaške v Nato s tekstom: »Zaradi zaščite slovenskih interesov ob pristopanju Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi Slovenija opozarja, da zavrača poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spreminjanje stanja na kopnem in na morju na dan 25. 6. 1991.« Hrvaška se je takoj odzvala: stališče Slovenije je neresnično. Marjan Podobnik se je z izjavo DZ strinjal in odstopil od pobude za referendum, zunajparlamentarna Stranka Slovenskega naroda pa je še naprej vztrajala na zbiranju podpisov za referendum. SSN bi od referenduma odstopil, le če bi DZ v sklep zapisal vsaj še dve točki: da mora Hrvaška v določenem času odstraniti mejni prehod Plovanija in nadzorno točko pri Hotizi. Tako je moral predsednik državnega zbora Pavel Gantar določiti rok, do katerega morajo pobudniki za referendum o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato zbrati 40.000 podpisov – 35-dnevni rok je začel teči v petek, 20. februarja, in se bo iztekel 26. Marca.

24. februarja sta se na Mokricah sešla premierja Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Ivo Sanader. Predsednika vlad sta se srečala na sestanku, ki je bil zgolj informativne narave in je bil namenjen predvsem vzpostavljanju dialoga. Stališče, kako reševati mejni spor med obema državama, pa ostaja tudi po srečanju premierjev nespremenjeno. Slovenija podpira predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za mediacijo, medtem ko Hrvaška vztraja pri mednarodnem sodišču in meni, da bi morala najprej delo dokončati mešana komisija pravnih strokovnjakov.

Ministrstvo za notranje zadeve je začelo izdajati odločbe t. i. izbrisanim. Ministrica Katarina Kresal se zaradi tega sooča z interpelacijo, ki jo je zoper njo vložila poslanska skupina SDS. Po poročanju RTV Slovenija ji v največji opozicijski stranki očitajo neuresničevanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva za politične namene, ignoriranje izidov referenduma o "tehničnem" zakonu o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje sistema javnih financ. Koalicija Kresalovo pri urejanju statusa izbrisanih podpira, podporo pa ji je izrazil tudi predsednik vlade Borut Pahor.

Vlada je s sindikati javnega sektorja dosegla dogovor o varčevanju. Tako bodo javnofinančni odhodki v tem letu nižji za okoli 100 milijard evrov. Vlada je sprejela tudi rebalans proračuna, ki predvideva za 1.133 milijonov evrov primanjkljaja.

Veliko priznanje veleposlaniku Janezu Lenarčiču iz Ljubljane. Francoski veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Eric Lebedel je pred kratkim Lenarčiču podelil francosko odlikovanje legije časti v rangu officier. Francoski veleposlanik je Lenarčiča označil za velikega prijatelja Francije, ki je že med študijem pokazal veliko zanimanje za francosko literaturo in kulturo. Poudaril je, da je Lenarčič v vsej svoji karieri, od položaja na stalnem predstavništvu Slovenije pri ZN v času članstva Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov do funkcije državnega sekretarja za evropske zadeve med slovenskim predsedovanjem EU, razvijal in podpiral evropske vrednote in demokracijo. Lenarčič je od julija 2007 direktor urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR).

Stres imenovan za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu metropolitu Francu Krambergerju. Celjsko škofijo bo vodil še do izbire naslednika. Slovenska škofovska konferenca ob tem pojasnjuje določilo Zakonika cerkvenega prava, po katerem bo imel Stres tudi pravico, da nasledi metropolita Franca Krambergerja.

Radio Ognjišče bo 28. novembra letos praznoval 15-letnico delovanja, v sklopu praznovanj je v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano priredil tradicionalno Pustno sobotno iskrico. Prireditev je bila povezana s pustnim plesom in dobrodelnostjo, izkupiček pa bodo namenili za izgradnjo učilnice v Paragvaju.

Razstava slovenskih impresionistov v Narodni galeriji se je zaključila. Razstavo, ki je bila na ogled od 23. aprila 2008 do 15. februarja 2009, je obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev.

Zmagovalec letošnjega slovenskega tekmovanja za evrovizijsko popevko je kvartet Quartissimo s hrvaško pevko iz Opatije Martino Majerle. Zasedba bo s skladbo Love Simphony nastopila na evrovizijski popevki, ki se bo letošnjega maja odvijala v Moskvi.

Prekmurje se je predstavilo. V razstavišču Pokrajinskega muzeja in Galeriji v Murski Soboti bo od 5. februarja do 5. aprila odprta razstava Umetnine iz Prekmurja: od romantike do modernizma. Predstavitev čez 80 izbranih znanih in neznanih umetnin z območja današnjega Prekmurja naj bi prispevala k izoblikovanju bolj verodostojne umetnostne podobe te pokrajine od romanike do modernizma.

Blejsko jezero je nominirano kot eno izmed sedmih svetovnih čudes narave. Blejsko jezero se tako med 261 nominiranimi naravnimi znamenitostmi iz celega sveta poteguje za ta prestižni naziv. Kako se bo uvrstilo to naše prelepo slovensko jezero pa bo mogoče izvedeti letošnjega julija.

Po napovedih Umarja naj bi bila Slovenija ena redkih evropskih držav, ki bo letos zaznamovala sicer zelo nizko, a pozitivno gospodarsko rast (0,6-odstotno). Posledica nizke gospodarske rasti bosta manjša proizvodnja in manjše število naložb v gradbeništvu. S tem se bo povečalo število brezposelnih.

Inflacija v februarju je bila 0,5-odstotna, letna inflacija pa je tako 2,1-odstotna. Zmanjšala se je tudi gospodarska rast, ki na letni ravni znaša 4,9 odstotka.

Prva SOS-trgovina s hrano za reveže, ki prejemajo mesečno manj kot 500 evrov, naj bi bila v ljubljanski Šiški odprta v začetku marca. Hrana bo tukaj do 70 odstotkov cenejša, nakupi pa bodo možni s posebno kartico in z omejeno vsoto mesečno (govori se, da do 60 evrov). Ostali dve taki trgovini naj bi bili odprti še v Mariboru in Murski Soboti.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je odločil, da se večina pokojnin februarja poveča za 2,9 odstotka, nekatere pa 3,5 odstotka.

Iskani poklici v Sloveniji: strojni inženirji, programerji, tehniki s področja elektrotehnike, telekomunikacij, strojništva. Več možnosti za zaposlitev pa bodo imeli v bodoče tudi strokovnjaki s področja prava, financ in računovodstva, predvsem pa zdravniki in medicinske sestre.

Tuji lastniki podjetij v Sloveniji v zadnjih letih v podjetjih puščajo vse manjše deleže ustvarjenih dobičkov, kažejo najnovejši podatki Banke Slovenije. Konec leta 2007 so od ustvarjenih dobičkov reinvestirali le še 8,4 odstotka dobička oziroma 39,3 milijona evrov, podoben trend pa se je nadaljeval tudi v prvih devetih mesecih minulega leta. Zato v Banki Slovenije opozarjajo, da utegne »nadaljevanje rasti izplačil dobičkov tujim lastnikom vplivati na razvojno naravnanost tovrstnih podjetij in njihovih lastnikov«.

Bivši JLA-ovci bi radi višje pokojnine in odškodnine. Predsednik RS Danilo Türk je prejel pismo skupine generalov, častnikov in podčastnikov nekdanje JLA, v katerem predlagajo različne rešitve lastnih pokojninskih vprašanj, kljub temu da so kot pripadniki Jugoslovanske ljudske armade med desetdnevno vojno v Sloveniji delovali proti njej in da že prejemajo osnovne pokojnine. Predsednik teh zahtev ni podprl, »ker ti leta 1991 niso prispevali k samostojnosti in neodvisnosti naše države«.

Brez dokončnega dogovora o žrtvah vojnega nasilja. Predsedniki vseh sedmih parlamentarnih strank so v začetku februarja na skupnem sestanku v DZ razpravljali o koalicijski noveli zakona o žrtvah vojnega nasilja. Po sestanku je Borut Pahor povedal, da se stranke še vedno ne morejo sporazumeti glede šestega člena novele.

Afera Global, ki je pretresla slovensko javnost, je dobila sodbi, ki pa še nista pravnomočni: Sead Suljanović in David Bukovac sta dobila po osem let zaporne kazni.

Osebni podatki šele deset let po smrti. Po slovenski zakonodaji so občutljivi osebni podatki javno dostopni šele 75 let po svojem nastanku. Če je znan datum smrti osebe, na katero se podatki nanašajo, pa so ti javnosti na voljo šele deset let po smrti. Arhivsko gradivo, ki vsebuje za državo občutljive podatke, pa je mogoče uporabiti najpozneje 40 let po nastanku. Osebne podatke je sicer mogoče kopirati samo za zakonite namene, in še to samo, če je možno naknadno ugotoviti, kdaj in zakaj so bili podatki uporabljeni ter kdo je to storil.

Pred kratkim ustanovljeno Združenje montessori Slovenije je 1. februarja v Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru pripravilo prvi slovenski kongres pedagogike montessori. Ta spada med svetovno najbolj poznane in priznane metode posebnih pedagoških načel. Na prvi pogled metodo prepoznamo ob umirjenosti otrok in individualnemu pristopu, pa tudi po tem, da se otroci v vrtcu sami od sebe s pomočjo ponujenega materiala naučijo pisanja in branja ter računanja. Bistvo metode montessori pa je predvsem učenje za življenje. Otrok dela v ozračju spoštovanja, svobode in odgovornosti.

Mariborski župan Franc Kangler je na srečanju z novinarji, ki je bilo posvečeno evropskemu kulturnemu projektu Maribor, evropska prestolnica kulture leta 2012, ponovno zatrdil, da vsa dela na projektu potekajo nemoteno. Kar pa se tiče Zimske univerzijade 2013 v Mariboru, pa ima vlada časa do 31. marca, ali bo ta projekt podprla ali ne – trenutno meni, da je predrag.

Mariborska vojaška lepotica – "Kadetnica", zdaj Vojašnica Generala Maistra (VGM) obnovljena. Razprostira se na 26 hektarjev površine na južnem delu mesta. Trenutno je v prelepi obnovljeni stavbi zaposlenih 600 ljudi, od tega tretjina Mariborčanov. Tem se bo kmalu pridružilo še 500 pripadnikov Slovenske vojske. Slovenska vojska ima tri brigade: prva ima sedež v Ljubljani, Brigada zračne obrambe in letalstva ima sedež v Cerkljah, 72. brigada pa je v VGM v Mariboru.

V Sloveniji je zaščitenih 31 pridelkov in živil. Med zaščitenimi živili je v Sloveniji (končno) tudi kranjska klobasa. Slovenija je tako zaščitila že 31 pridelkov in živil, med njimi kraški pršut, štajersko prekmursko bučno olje, jajca izpod Kamniških planin, ptujski luk, kranjsko klobaso, vipavsko panceto in vipavsko salamo. Zaščiteni so tudi nanoški sir, tolminc, mohant, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kraški ovčji sir, piranska sol in namizne oljke Slovenske Istre. Pet izdelkov, med njimi idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica, je zaščitenih z zajamčeno tradicionalno posebnostjo.

V Sloveniji se titoizem in njegovo totalitarno dediščino skuša »liberalizirati« s falsificiranjem zgodovinske stvarnosti, je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo dejal direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman. Po njegovem mnenju bi bilo treba sprejeti akt o obsodbi titoizma, po katerem bi bile določene geste rehabilitacije totalitarizma tudi kaznive.

Izšel je ponatis knjige dr. Darka Darovca Kratka zgodovina Istre, ki je v zaradi mejnih sporov s Hrvaško prava uspešnica.

Zavod 25. junij je izdal knjigo z naslovom Štrigova – arhivski dokumenti o dogodkih v Štrigovi in okolici v prvih letih po drugi svetovni vojni avtorja Petra Pavla Klasinca. Gradivo, ki ga je avtor zbiral tri leta, odkriva procese, ki so se dogajali po letu 1945 v občini Štrigova in ki so jo zaznamovali povojni pomori prebivalstva.

Avtor nove knjige S Turudijevim bataljonom na Soškem bojišču Tomaž Budkovič opisuje obdobje prve svetovne vojne pri nas. Do sedaj je objavil dve knjigi o zgodovini svojega kraja Bohinja – Bohinj 1914-1918, Med fronto in zaledjem in Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske.

Potomka Slovencev na Nizozemskem Milena Mulders, je napisala zbornik o Slovencih na Nizozemskem. 14. 2. 2009 je bil zbornik predstavljen v limburškem muzeju Venio na Nizozemskem, predstavitev pa je spremljala tudi manjša fotografsko dokumentacijska razstava. Pričujoči zbornik je prvo zbrano delo o Slovencih na Nizozemskem, njihovem priseljevanju in življenju v ta del Evrope.

Ansambel Rimljani se spet odpravlja v tujino – Po dveletnem premoru iz zadnjega obiska v tujini v Berlinu, sta sledili povabili iz Avstrije, kjer bodo nastopili dvakrat v enem mesecu. In sicer, najprej 7. marca v Satteinsu, in kasneje 17. aprila v Enzelsdorfu. V Satteinsu bodo zabavali tamkajšnje Slovence s povabilom domače folklorne skupine. V Enzelsdorfu pa bodo opravili koncert, katerega prirejajo slovenski zamejci na katerem sodeluje več narodno zabavnih ansamblov iz Slovenije in tujine

Glasbena šola Kranj praznuje 100-letnico. V ta namen bodo celo leto pripravljali številne koncerte, glasbene nastope, okroglo mizo, zbornik, razstavo … Slavnostna akademija bo oktobra.

Ljubljanska tržnica ni več spomenik, tako se je odločila nova ministrica za kulturo Majda Širca.

Obletnica smrti dr. Janeza Drnovška. Predsednik republike Danilo Türk je 23. februarja po položitvi cvetja na grob pokojnega predsednika Janeza Drnovška dejal, da ga ohranja v spominu »kot politično osebnost žlahtnega pragmatizma, kot človeka, ki je znal realistične cilje politike in našega razvoja povezati z nujnostmi iskanja sporazuma med političnimi silami ter v tem poiskati vizije za naprej«.

 

KAM

Podobne teme: