48. Draga polna zanimiv debat in predavanj
Draga, zborovanje, ki je v svoji skoraj 50-letni preteklosti vzbudilo toliko vprašanj, kritik, žolčnih napadov in obenem želo toliko odobravanja? To je pobuda kulturno-politične narave, ki je dozorela v začetku šestdesetih let v slovenskih demokratičnih krogih v Trstu, a je takoj dobila vseslovenski zamah tako po vsebinski zasnovi, kot po udeležbi.
Nosila je katoliški pečat, a je takoj odprla vrata drugače mislečim in še danes velja kot prireditev, ki je v slovenskem svetu najbolj dialoška in spravna, čeprav ni nikoli bila in tudi danes ni politično nevtralna. Letošnja 48. Draga ni zatajila svojih začetnih in osnovnih namenov, ciljev in nalog, ki so informirati, kritično razmišljati in svobodno diskutirati. Pri tem Draga nikogar ne omejuje, nikomur ne diktira stališč in vsakemu zagotavlja dostop do diskusije.
Posvetili so se problemom manjšinskega šolstva, ki so postali pereči povsod tam, kjer se v slovensko osnovno šolo vpisujejo otroci iz družin brez slovenskega občevalnega jezika. To postavlja učitelje pred težko nalogo, kako po eni strani zagotoviti kvaliteto poučevanja materinščine, po drugi pa dati vsem otrokom možnost, da pridobijo takšno znanje slovenskega jezika, da bodo lahko nadaljevali šolanje tudi na višjih stopnjah. Okrogla miza in diskusija sta izzveneli kot odklanjanje čiste dvojezične šole, kjer se poučevanje slovenščine postopoma, a usodno umika v podrejenost. Če hoče biti uspešna, potrebuje manjšinska šola več pozornosti, več znanja in več osebja, tudi več sredstev.
Drugi dan se je začel v znamenju počastitve Borisa Pahorja ob njegovi stoletnici in izročitvijo grafike slikarja Edija Žerjala. Saša Martelanc je opozoril na Pahorjev doprinos Dragi, stoletnik pa je voščil, da bi Draga še naprej bila, kar je doslej bila.
Sobotni predavatelj, pisatelj in dramaturg, svetovljan Evald Flisar je v svojem razmišljanju obračunal z razvojem človeške družbe, ki je z iskanjem neomejene blaginje postavil na glavo vrednote in človeka predal potrošništvu, s posledicami, ki so vsem vidne.
Nadškof v pokoju Uran je daroval nedeljsko mašo za udeležence študijskih dni in v pridigi naglasil potrebo po resnicoljubnosti do sebe in drugih, biti kljub vsem težavam zanesljiv, zvest in srčen, biti velikodušen in se zaradi bogaboječnosti ne bati ljudi.
Branko Cestnik je kot izhodišče za svoje predavanje vzel 50-letnico koncila. Tehtno in stvarno je govoril o krizi v Cerkvi in posebej o krizi slovenske cerkve. Poudaril je brezpogojno potrebo po dialogu, s kateriXm lahko kristjani spreminjajo družbo: »Demokracija je toliko trdna, kolikor je trden dialog med ljudmi«.
Pred zaključnim predavanjem v nedeljo, 1. septembra, je bila slovesna podelitev Peterlinovih nagrad za zaslužno delo na kulturno-prosvetnem področju. Letošnji priznanji sta bili podeljeni koroškemu kulturniku Janku Zerzerju ter Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta ob 50-letnici ustanovitve.
Zadnji predavatelj na Dragi Aleš Maver je svojo analizo sedanje gospodarske in moralne krize osnoval na zgodovinskih mitih, ki so od nekdaj prevladujoči v slovenskem narodnem značaju in ki legitimirajo elito ter vsako njeno dejanje. Sodi, da bi morali to gledanje zamenjati s civilno zavestjo, ki ne pozna sovražnika.
Besedilo: MS
Foto: arhiv Draga