MLADI MLADIM: Študij v Sloveniji? Zakaj pa ne!
V letošnjem študijskem letu bodo diplomirali prvi »bolonjci«. Slovenske fakultete so oktobra 2005 namreč začele uvajati bolonjski študij, v študijskem letu 2009/2010 pa morajo z izvajanjem pričeti vse fakultete. Bolonjski študij med drugim prinaša večjo primerljivost programov po svetu, prav tako pa poenostavlja vpis in prepis med univerzami.
Število tujih študentov narašča
Število tujih študentov v Sloveniji narašča hitreje kot v večini drugih držav Evropske unije, njihov delež v skupnem številu študentov pa je med najnižjimi v Evropski uniji, piše v svojem delu Mednarodna mobilnost študentov in pedagoškega osebja v terciarnem izobraževanju Tanja Čelebič. Čelebičeva v raziskavi ugotavlja, da je bilo v Sloveniji v lanskem letu skoraj 1700 tujih študentov, kar je za slabih 11 odstotkov več kot leto prej, največ, kar 75,4 odstotka, pa jih prihaja iz držav republik nekdanje Jugoslavije. Med evropskimi državami največji delež tujih študentov dosegajo italijanski študenti, ki jih je 6,9 odstotka, še poroča STA.
Kaj je bolonjski proces?
Bolonjski proces nosi ime po Bolonjski deklaraciji, ki so jo leta 1999 v Bologni (Italija) podpisali ministri, pristojni za visoko šolstvo iz 29 evropskih držav, med drugimi tudi Slovenije. Z dokumentom so postavili smernice razvoja Evropskega visokošolskega prostora. Osrednji cilj Bolonjske deklaracije je oblikovanje odprtega skupnega visokošolskega prostora, ki bo evropskim študentom in zaposlenim v visokem šolstvu omogočal prosto gibanje znotraj tega prostora, primerljivost znanj in kompetenc ter zaposljivost. Število pridruženih držav je od leta 1999 močno naraslo, in sicer na kar 45. Bolonjski proces naj bi se v državah podpisnicah implementiral do leta 2010. Nova študijska struktura ima tri stopnje, kjer prvo predstavlja dodiplomski, drugo in tretjo pa podiplomski študij. V prvo diplomsko stopnjo sta vključena univerzitetni in visokošolskostrokovni študij, ki naj bi trajala od tri do štiri leta. Drugo diplomsko stopnjo predstavlja magistrski študij, ki naj bi trajal eno ali dve leti. Na najvišji stopnji je še naprej doktorski študij.
Vpis
Tisti, ki imajo dvojno državljanstvo, se za študij in štipendije prijavljajo kot ostali prebivalci Republike Slovenije. Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Slovenci brez slovenskega državljanstva so po Zakonu o visokem šolstvu potomci oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni vrsti. Roki in posebni pogoji za vpis na posamezne fakultete so navedeni v Razpisu za vpis 2009/2010, ki bo izšel konec januarja in bo dostopen na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih RS. Prvi prijavni rok je v začetku marca, drugi avgusta, tretji v začetku oktobra. Pestrost ponudbe vseh študijskih programov v Sloveniji si lahko pogledate na spletnih straneh Univerze v Ljubljani (www.uni-lj.si), Univerze v Mariboru (www.uni-mb.si), pa tudi Univerze na Primorskem (www.upr.si) in Univerze v Novi Gorici (www.p-ng.si).
Štipendije
Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) vsako leto razpiše tudi določeno število štipendij za tuje študente. Obseg štipendij je v veliki večini dogovorjen na bilateralni ravni med Slovenijo in drugo državo, nekaj mest pa je odprtih vsem tujim študentom. Razpis izda Ministrstvo v začetku koledarskega leta in ga posreduje vsem tujim veleposlaništvom. Razpis in prijavni obrazec sta na razpolago tudi na spletnih straneh Ministrstva in CMEPIUS-a (www.cmepius.si). Rok je navadno konec aprila za naslednje akademsko leto in je določen v razpisu. Pri izbiri kandidatov za štipendije ali študijske pomoči se upoštevajo pogoji, določeni v meddržavni pogodbi ali sporazumu; če jih ta ne vsebuje, se upošteva kandidatov uspeh pri študiju. Podatke o državnih, Zoisovih, kadrovskih štipendijah in štipendijah za Slovence v zamejstvu in po svetu najdete tudi na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje (http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Stipendije/stipendije.htm).
Za vse zamejske Slovence in potomce Slovencev po svetu MŠZŠ ponuja možnost pridobitve štipendije za krajša izpopolnjevanja (3 do 12 mesecev), za Celoletno šolo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, enosemestrski ali enoletni študij za tako imenovane gostujoče študente, predvsem pa za redni dodiplomski študij na akademijah, fakultetah in visokih ter višjih strokovnih šolah v Republiki Sloveniji. Omogoča pa se tudi štipendiranje na ravni srednjih šol ter izjemoma na področju podiplomskega izpopolnjevanja. Kandidatom iz zamejstva se štipendije podeljuje predvsem za redni študij, potomcem Slovencev po svetu pa predvsem za Celoletno šolo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za krajša izpopolnjevanja. Kandidati morajo biti slovenskega rodu, ne smejo imeti več kot 25 let ter ne smejo biti v delovnem razmerju (izjema so le štipendisti po Osimu – bilateralno urejeno z Republiko Italijo). Pri izboru kandidatov se upošteva tudi aktivno delovanje v slovenskem društvu ali organizaciji, učni oziroma študijski uspeh ter finančni in socialni status kandidata. Prednost imajo kandidati iz Porabja, iz čezoceanskih dežel in s področja jugovzhodne Evrope. Kandidati, ki želijo pridobiti štipendijo Ministrstva, morajo svoje vloge z dokazili poslati na CMEPIUS do konca maja. Kontaktna oseba: Uršula Bajželj, ursa.bajzelj@cmepius.si.
Prehrana in bivanje
Z vpisom na slovenske univerze pridobite status študenta, ki vam prinaša dodatne ugodnosti. Tako imate pravico do subvencionirane prehrane (študentski boni), možnost bivanja v študentskih domovih, možnost subvencije za bivanje pri zasebnikih, nižje cene pri mesečnih vozovnicah, možnost dela prek študentskih servisov.
Republika Slovenija je zagotovila možnost namestitve v študentskem domu za tuje študente za izmenjalne štipendiste v programu CMEPIUS in bilaterali, za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki prejemajo štipendijo RS (Informacije: Ad Futura – Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje, info@sklad-kadri.si) in za izmenjevalni programi EU – Erasmus. Drugače lahko bivate pri zasebnikih, kjer so cene najemnin višje, lahko pa zaprosite tudi za subvencijo dela najemnine.
www.bolonja.si
Pod okriljem Resorja za študijsko problematiko Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je z novim študijskim letom začela delovati spletna stran www.bolonja.si. Študentje, profesorji, delodajalci in vsi drugi, ki jih bolonjski proces zanima, bodo na omenjenem spletnem naslovu našli veliko koristnih informacij. »Študentje največ sprašujejo o splošnih zadevah, povezanih z bolonjsko reformo, o njihovih karierah in nadaljnjih študijskih poteh ter o pravilni implementaciji bolonjske reforme, velikokrat pa nas opozarjajo tudi na nepravilnosti izvajanja novih programov,« je povedala Jelena Štrbac, vodja projekta.
Da bi bolonjski proces čim bolj približali študentom, je Resor za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani marca 2008 izdal tudi Priročnik za preživetje z bolonjsko reformo, ki je na www.bolonja.si dostopen tudi v spletni obliki.
Viri: www.bolonja.si, www.uradni-list.si, www.cmepius.si, STA, spletne strani univerz