Zaključek parlamentarnih volitev 2008

Tesna zmaga Pahorjeve SD pred Janševo SDS

Slovenski volivci smo v nedeljo, 21. septembra, odšli na volišča in izbrali šesti sklic Državnega zbora RS. Po vseh preštetih glasovnicah (Državna volilna komisija je uradne rezultate razglasila 3. oktobra) so zmagovalci petih parlamentarnih volitev v zgodovini Slovenije Socialni demokrati Boruta Pahorja. Za SD je namreč glasovalo 30,45 odstotka volivcev, medtem ko je za stranko SDS trenutnega premiera Janše glasovalo 29,26 odstotka volivcev. Na letošnjih volitvah so se za sedeže v parlamentu potegovali kandidati 17 strank, med katerimi je bilo devet parlamentarnih in osem neparlamentarnih. Poleg SD in SDS se je v parlament z 9,37 odstotka glasov uspelo uvrstiti tudi stranki Zares Gregorja Golobiča, DeSUS Karla Erjavca s 7,45, SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega s 5,4, skupne liste SLS in SMS Bojana Šrota in Darka Kranjca s 5,21 in LDS Katarine Kresal s 5,21 odstotka vseh prejetih glasov.

 
Zadnje dovoljene objave javnomnenjskih anket v medijih, osem dni pred volitvami, so napovedale drugačen razplet volitev, zato so rezultati prinesli rahlo presenečenje. Stranki SDS so javnomnenjske ankete namreč napovedovale relativno zmago z bolj ali manj prepričljivo večino, SD in strankam tako imenovanega levega trojčka (Zares in LDS) pa zaostanek.

V parlament se je uspelo prebiti sedmim strankam

 

 
Vir: DVK

Nova sestava Državnega zbora RS

 

 

Vir: DVK

 
Parlamentarne volitve 2008 so prinesle novo razmerje moči med strankami. Nova sestava 90-članskega Državnega zbora RS:
SD (Socialni demokrati) – 29 sedežev
SDS (Slovenska demokratska stranka) – 28 sedežev
Zares (Zares – Nova politika) – 9 sedežev
DeSUS (Demokratska stranka upokojencev Slovenije) – 7 sedežev
SNS (Slovenska nacionalna stranka) – 5 sedežev
SLS + SMS (Slovenska ljudska stranka in Stranka mladih Slovenije) – 5 sedežev
LDS (Liberalna demokracija Slovenije) – 5 sedežev
2 predstavnika narodnih skupnosti (italijanske in madžarske)

 

 
63,10-odstotna volilna udeležba

Od 1.696.437 volilnih upravičencev je svoj glas oddalo 63,10 odstotka volivcev. Tako je bilo oddanih 1.070.523 glasovnic, od tega je bilo 18.597 neveljavnih.

Za primerjavo, na parlamentarnih volitvah leta 2004 je bilo oddanih 991.123 glasovnic, med katerimi je bilo 22.351 neveljavnih.

Glasovnice iz tujine niso prinesle preobrata

Glasovi iz tujine in posebnih volišč niso spremenili razmerja sil v prihodnjem sklicu Državnega zbora RS. V tujino je bilo poslanih 47.765 glasovnic, med katerimi jih je največ romalo na Hrvaško, in sicer slabih deset tisoč. Okoli sedem tisoč jih je šlo v Nemčijo, štiri tisoč v Srbijo in nekaj manj v Kanado ter okoli 3500 v Argentino.
Do 29. septembra se jih je vrnilo 11.560. Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih (DKP) je glasovala le manjšina tistih, ki imajo volilno pravico v tujini, in sicer 3394.

 

 

Volilna komisija prejela 18 ugovorov, vsi ugovori zavrnjeni

Volilne komisije posameznih volilnih enot so prejele skupno 18 ugovorov, od tega so jih 14 podali volivci, dva ugovora kandidata in dva ugovora predstavnika liste kandidatov SDS. Vsi ugovori so bili zavrnjeni, saj je volilna komisija ugotovila, da so za posamezna volišča sicer ugotovili nekatere nepravilnosti, vendar te niso take, da bi ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.

 
V novi sestavi Državnega zbora kar 49 novih imen

Večina ministrov Janševe vlade ni bila izvoljena v parlament. Ministra za gospodarstvo in promet, Andrej Vizjak (SDS) in Radovan Žerjav (SLS), ter predsednik vlade Janez Janša so edini predstavniki aktualne vladajoče garniture, ki so jih volivci potrdili za poslance v novem parlamentu. Zaradi nezadostne podpore volivcev so tako pred vrati parlamenta ostali notranji minister Dragutin Mate (SDS), minister za javno upravo Gregor Virant (SDS), zunanji minister Dimitrij Rupel (SDS), minister za šolstvo in šport Milan Zver (SDS), kulturni minister Vasko Simoniti (SDS), ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič (SDS), minister za okolje Janez Podobnik (SLS) ter minister za razvoj Žiga Turk (SDS).

Zunaj parlamenta so ostali tudi nekateri izkušeni politiki, kot so Aleš Gulič, Tone Anderlič, Rudolf Moge in Jožef Školč (vsi LDS), Bojan Šrot (SLS) in Milan M. Cvikl (SD), ki je slovenski javnosti znan kot eden glavnih akterjev v aferi Patria.

Kljub predvidenim ženskim kvotam in težnji po povečanju števila poslank v novem sklicu Državnega zbora bo v novi sestavi parlamenta sedelo le 12 poslank, kar je sicer ena več kot v prejšnjem mandatu, vendar še daleč od zastopanosti žensk v parlamentih skandinavskih držav kot vzoru, h kateremu težimo. Največ poslank, osem, bo zastopalo barve zmagovalne SD, medtem ko se kandidatkam SNS, SLS in DeSUS ni uspelo prebiti v parlament.

Od prejšnjega sklica Državnega zbora je le 41 poslankam in poslancem uspelo zadržati poslanski mandat, kar pomeni, da bomo v novem sklicu dobili kar 49 novih poslanskih imen.

Bajukova Nova Slovenija in Pečetova Lipa ostali pred vrati parlamenta

Največja poraženka letošnjih volitev je nedvomno Nova Slovenija Andreja Bajuka, ki se ji z 3,25 odstotka prejetih glasov volivcev ni uspelo prebiti čez parlamentarni prag. Ta namreč zahteva minimalno 4 odstotke prejetih glasov volivcev. Bajuk, ki je v Janševi vladi opravljal funkcijo finančnega ministra, je še isti večer ponudil svoj odstop z mesta predsednika stranke in dan kasneje sporočil javnosti, da se po osmih letih aktivnega delovanja umika iz slovenske politike. Stranka NSi, ki je na volitvah leta 2004 osvojila 9 poslanskih sedežev, v kratkem pripravlja tudi izredni kongres, do izrednega kongresa pa bo vodenje stranke prevzela Ljudmila Novak, sicer poslanka v Evropskem parlamentu.

Preboj v parlament ni uspel niti najmlajši stranki Lipa, katere jedro sestavljajo nekdanji trije poslanci SNS, Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac. Ti so namreč januarja letos, zaradi nestrinjanja s predsednikom SNS Jelinčičem Plemenitim in po njihovem prepričanju nekritične naklonjenosti politiki Janeza Janše, izstopili iz poslanske skupine SNS ter ustanovili stranko Lipa. Na letošnjih volitvah je stranki Lipa svoj glas zaupalo 1,8 odstotka volivcev.

 
Battelli in Göncz predstavnika manjšin v DZ

Največ glasov za poslanca italijanske narodne skupnosti je zbral dosedanji predstavnik Roberto Battelli. Po štirih mandatih pa se je zgodila sprememba pri predstavniku madžarske narodne skupnosti v DZ, saj bo dosedanjo predstavnico Mario Pozsonec zamenjal Laszlo Göncz, doktor zgodovinskih znanosti, ki je poudaril, da bo začel z vsebinskim programom za dobrobit narodne skupnosti in regije.

 
Naj se sestavi čim boljša vlada

Pahor je dejal, da je stranki na volitvah uspel izjemen podvig, odgovornosti, ki jo ta prinaša, pa se v celoti zaveda. Poudaril je, da moramo imeti pred očmi interese vseh ljudi. Predsednik SD si želi koalicijo programsko sorodnih strank, v kateri bosta poleg SD nedvomno tudi stranki Zares in LDS, s katerima so že pred volitvami dosegli tako imenovani džentelmenski dogovor o oblikovanju koalicije v primeru zmage po volitvah. Med morebitna koalicijska parterja se štejeta tudi stranki DeSUS ter SLS in SMS.

Predsednik SDS Janez Janša je takoj po objavi končnih neuradnih izidov letošnjih volitev povedal, da bo SDS, ki bo po njegovih besedah očitno v opoziciji, konstruktivna opozicija, ki bo podpirala vse, kar je dobro za Slovenijo. »Tistim, ki bodo sestavljali vlado, pa želim, da to naredijo čim prej in da sestavijo čim boljšo vlado,« je dejal Janša.

Predsednik republike Danilo Türk je na sprejemu za poslance in člane vlade preteklega mandata sklical ustanovno sejo nove sestave državnega zbora za 15. oktober.

 

MJ

Podobne teme: