Parlamentarne volitve 2008
Predsednik republike Danilo Türk je za datum letošnjih volitev v državni zbor določil nedeljo, 21. septembra. Volilna kampanja pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami se bo tako uradno začela med poletnimi počitnicami, 22. avgusta, torej 30 dni pred dnem glasovanja. Čas za vložitev kandidatnih list pa se bo iztekel 27. avgusta.
Jesenske volitve bodo že pete parlamentarne volitve po osamosvojitvi Slovenije. Zadnje volitve, na katerih so državljanke in državljani izvolili 90-članski četrti parlamentarni sklic, so bile 3. oktobra 2004. Volilni prag za vstop v parlament je uspelo prestopiti sedmim strankam, ustanovna seja sedanjega sklica parlamenta pa je bila 22. oktobra 2004.
Zbiranje podpisov volivcev v podporo kandidatom za kandidiranje na volitvah poslancev v državni zbor – Volivci s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini
Dajanje podpore volivcev kandidatom za poslance v državni zbor je možno v času od 30. 6. 2008 pa do vključno 27. 8. 2008 na predpisanih obrazcih. V skladu s 47. členom Zakona o volitvah v Državni zbor lahko volivec s podpisom na predpisanem obrazcu podpre samo enega kandidata. Svojo podporo kandidatu lahko izrečejo tudi volivci, ki se med potekom roka za zbiranje podpor stalno ali začasno nahajajo v tujini, če svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Volivec izpolni prvi del obrazca in se lastnoročno podpiše pred uradno osebo diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije ali osebo, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
Volivec tako izpolnjen obrazec podpore pošlje kandidatu ali njegovemu predstavniku, ki poskrbi, da se podana podpora zaradi vpisa v računalniško evidenco pošlje pristojnemu organu za vodenje evidence.
Udeležba na volitvah v DZ volivcev iz tujine
Če ste vpisani v evidenco volilne pravice državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Slovenije, boste vpisani v volilni imenik, ki bo sestavljen za območje jurisdikcije diplomatsko-konzularnega predstavništva. Volilni imenik bo razgrnjen na sedežu predstavništva do 6. septembra 2008; v tem roku je možno opraviti vpogled v imenik ter zahtevati popravek.
Svoj glas na volitvah 21. septembra pa boste lahko oddali na naslednje načine:
a) po pošti: na vaš naslov vam bo, v skladu z določbami 82. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ), poslana bodisi uradna prazna glasovnica bodisi glasovnica z imeni list kandidatov (odvisno od oddaljenosti od Slovenije), priložena bo tudi volilna karta. Navodilo o tehničnem vidiku glasovanja bo navedeno na glasovnici, pa tudi na priloženem pojasnilu. Izpolnjeno glasovnico in lastnoročno podpisano volilno karto boste poslali na naslov okrajne volilne komisije (bo priložen), lahko pa tudi na diplomatsko-konzularno predstavništvo RS.
b) 21. septembra 2008 na volišču na sedežu diplomatsko-konzularnega predstavništva RS, ki bo odprto med 9. in 17. uro po lokalnem času; s seboj morate imeti dokument, na podlagi katerega bo mogoče ugotoviti vašo istovetnost.
Volišča bodo odprta na naslednjih diplomatsko-konzularnih predstavništvih:
Buenos Aires, Canberra, Dunaj, Celovec, Bruselj, Sarajevo, Praga, Podgorica, København, Pariz, Atene, Zagreb, Rim, Vatikan, Trst, Tokio, Ottawa, Toronto, Budimpešta, Skopje, Varšava, Moskva, Bratislava, Madrid, Stockholm, Bern, London, Washington, New York, Cleveland, Berlin, München, Beograd, Haag.
c) na posebnem volišču na območju Republike Slovenije, vendar morate to sporočiti okrajni volilni komisiji (upravni enoti), na območju katere boste glasovali, najpozneje do 18. septembra 2008.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na diplomatsko-konzularno predstavništvo RS ali neposredno na Državno volilno komisijo. Zakonodaja ter podrobnejše informacije v zvezi z volitvami so dostopne tudi na www.dvk.gov.si.
Parlamentarne volitve
Poslanci državnega zbora, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu na ravni celotne države. Država je razdeljena na osem teritorialno zaokroženih volilnih enot, iz vsake volilne enote je izvoljenih 11 poslancev. Za izvolitev poslanca italijanske ali madžarske narodne skupnosti sta izoblikovani posebni volilni enoti, po ena za vsako manjšino. Poslanca manjšine sta izvoljena po večinskem načelu. Posebno volilno pravico v teh volilnih enotah imajo samo pripadniki obeh avtohtonih narodnih manjšin.
V Ustavi Republike Slovenije je volilna pravica opredeljena kot splošna in enaka. Vsak državljan, ki dopolni 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Udeležba na volitvah ni obvezna in neudeležba ni sankcionirana. V zgodovini samostojne Slovenije so volitve potekale štirikrat. Volilna udeležba na volitvah v DZ je bila leta 1992 85,6 %, leta 1996 73,7 %, leta 2000 70,14 % ter leta 2004 60,6 %. Statistični podatki kažejo, da se državljani v največjem številu udeležujejo volitev v DZ, najmanj pa volitev v organe lokalnih skupnosti.
Državni zbor
Državni zbor sestavlja 90 poslancev vključno s poslancema madžarske in italijanske avtohtone narodne skupnosti. Mandat poslancev traja štiri leta. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na nobena navodila (82. člen Ustave RS). Če je poslanec izvoljen za ministra, njegovo mesto v DZ zasede tisti kandidat stranke, ki je naslednji na vrsti po številu glasov.
Aktualna sestava državnega zbora
29 – Slovenska demokratska stranka (SDS)
14 – Socialni demokrati (SD)
11 – Liberalna demokracija Slovenije (LDS)
9 – Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka (NSi)
7 – Slovenska ljudska stranka (SLS)
7 – Zares
6 – Slovenska nacionalna stranka (SNS)
4 – Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
1 – Nepovezani poslanec
1 – Madžarska narodna skupnost
1 – Italijanska narodna skupnost
Pristojnosti državnega zbora
Državni zbor opravlja zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. V okviru zakonodajne funkcije sprejema spremembe ustave, zakone in druge splošne akte, svoj poslovnik, državni proračun, ratificira mednarodne pogodbe in razpisuje referendum. V okviru volilne funkcije voli ter imenuje in razrešuje predsednika vlade in ministre, predsednika in podpredsednike DZ, sodnike ustavnega sodišča in sodnike, guvernerja centralne banke in člane računskega sodišča. V okviru svoje nadzorne funkcije DZ med drugim odreja parlamentarno preiskavo, odloča o zaupnici in nezaupnici vladi ter o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem.