Pridobitev državljanstva RS in matični register
Tokratna tema meseca zgoščeno predstavlja informacije v zvezi z različnimi možnostmi za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ponuja opis postopkov, zahtevanih dokumentov ter obrazcev. Informira tudi o vodenju matičnih dejstev in sprememb osebnega statusa državljanov RS v matičnem registru, ki je med drugim povezan tudi z evidenco volilne pravice.
Pridobitev državljanstva po rodu
Državljanstvo Republike Slovenije po rodu pridobi otrok:
1. če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije;
2. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji;
3. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa je rojen v tujini.
V primeru 1. in 3. točke je treba o rojstvu otroka obvestiti upravno enoto, v primeru 2. točke pa je državljanstvo Republike Slovenije avtomatično vpisano ob vpisu rojstva v matični register. Vlogo za naknadni vpis rojstva otroka v matični register lahko vložite prek diplomatsko-konzularnega predstavništva RS.
Priglasitev
V tujini rojen otrok, katerega eden od staršev je ob njegovem rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuji državljan, pridobi državljanstvo Republike Slovenije po rodu, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen kot državljan Republike Slovenije ali če se do dopolnjenega 18. leta starosti za stalno naseli v Republiki Sloveniji s tistim od staršev, ki je državljan Republike Slovenije.
Otroka priglasi tisti od staršev, ki je državljan Republike Slovenije.
Oseba, starejša od 18 let, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če do dopolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije, če izpolnjuje naslednja pogoja:
– da je od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan Republike Slovenije oziroma je bil državljan Republike Slovenije do smrti, če je umrl pred dano izjavo;
– da ji po dopolnjenem 18. letu starosti državljanstvo Republike Slovenije ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema.
Izjavo o priglasitvi se lahko vloži na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih RS, Ministrstvu za notranje zadeve ali na vseh upravnih enotah.
Ugotovitev državljanstva
Oseba, ki meni, da je državljanka Republike Slovenije, vendar njeno državljanstvo ni vpisano v matičnem registru, lahko vloži vlogo za ugotovitev svojega državljanstva. Upravna enota je dolžna na vlogo osebe izdati ugotovitveno odločbo. Vloga za ugotovitev državljanstva se lahko vloži na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih RS ali upravnih enotah.
Postopek pridobitve državljanstva po izredni naturalizaciji
Pridobitev državljanstva Republike Slovenije po izredni naturalizaciji je možna, če to iz nacionalnih razlogov koristi državi Republiki Sloveniji. Z zadnjo spremembo Zakona o državljanstvu Republike Slovenije v decembru 2006 je zakon omogočil osebam, ki uveljavljajo nacionalne razloge, pridobitev državljanstva še pod olajšanimi pogoji, saj je kot potreben pogoj za pridobitev državljanstva odpravil pogoj zagotovljenih sredstev za preživljanje, oseba pa mora priložiti dokaz o poravnanih davčnih obveznostih samo v primeru, če je dolžna plačevati davke v Republiki Sloveniji.
Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov je možna, če je prosilec slovenski izseljenec oziroma njegov potomec do četrtega kolena v ravni vrsti ali pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, ki izkaže aktivno vez z Republiko Slovenijo oziroma aktivno večletno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah (ali je bil odpuščen iz slovenskega državljanstva zaradi razumljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem v slovensko državljanstvo).
OBRAZEC za vlogo po izredni naturalizaciji se lahko dobi na naslovu: http://euprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo. esju?id=263. Obrazec se lahko dobi tudi na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih RS, na Ministrstvu za notranje zadeve ali upravnih enotah, kjer lahko izpolnjeno vlogo, skupaj s predloženimi dokazili, vložite. Pri vložitvi vloge za pridobitev državljanstva po izredni naturalizaciji ni starostne omejitve.
Vodenje matičnih dejstev in sprememb osebnega statusa državljanov Republike Slovenije v matičnem registru
Zaradi zakonske obveze vodenja osebnega statusa državljanov Republike Slovenije so državljani, ki živijo v tujini, dolžni neposredno ali prek pristojnega diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije ažurno obveščati pristojne organe v Republiki Sloveniji o vseh spremembah osebnih stanj, izvršenih v tujini (na primer sklenitev zakonske zveze, razveza, rojstvo otroka, smrt družinskega člana …).
Vpis dejstev, ki so se državljanom Republike Slovenije dogodila v tujini
Matična dejstva, nastala v tujini, se v Republiki Sloveniji vpišejo v matični register na podlagi izpiska (javne listine) tujega organa. Izpisek mora biti overjen in preveden v slovenski jezik, tuje sodne odločbe pa mora potrditi tudi sodišče v Republiki Sloveniji.
Osebno ime
Državljan Republike Slovenije lahko veljavno spremeni osebno ime le v RS, v skladu z zakonom, ki v Republiki Sloveniji ureja to področje. Če državljan spremeni osebno ime v državi, katere državljanstvo ima poleg slovenskega, se ta sprememba v Republiki Sloveniji ne upošteva in jo v RS ni mogoče vpisati v uradne evidence, kar pomeni, da se osebni dokumenti, izdani v Republiki Sloveniji, ne bodo glasili na to osebno ime.
V primeru, ko državljan RS spremeni priimek s sklenitvijo zakonske zveze, mora biti iz izpiska tujega organa razviden nov priimek, ki ga državljan uporablja. Če je priimek sestavljen iz več kot dveh besed, pa mora podati tudi izjavo o izbiri priimka za pravni promet. Na ta priimek mu bodo na njegovo zahtevo izdani tudi osebni dokumenti v RS.
Vodenje podatkov o prebivališču v Registru stalnega prebivalstva
Ministrstvo za notranje zadeve RS (MNZ) in drugi pristojni organi vodijo register stalnega prebivalstva zaradi zagotovitve pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva. Podatki za vodenje te evidence se zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo pristojni organi.
Na podlagi Zakona o prijavi prebivališča je dolžnost posameznika, da prijavi stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjavi stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja Republike Slovenije, prijavi začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece. Posameznike, mlajše od 18 let, ter posameznike, ki niso poslovno sposobni, morajo prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih stalno prebiva.
Spremembo naslova stanovanja v tujini državljani RS lahko prijavijo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu RS v tujini ali na upravni enoti v domovini na predpisanem obrazcu, ki ga pridobijo pri uradni osebi ali na Državnem portalu Republike Slovenije – elektronski naslov: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/.
Dosledno sporočanje spremembe prebivališča je izrednega pomena za ažurno vodenje registra stalnega prebivalstva, v katerem se vodi tudi evidenca volilne pravice.
Na podlagi Zakona o evidenci volilne pravice se v evidenco volilne pravice vpiše vsakega državljana RS, ki je dopolnil 18 let starosti in mu ni bila odvzeta volilna pravica.
Državljana RS, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in še ni vpisan v evidenco volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se vpiše v evidenco volilne pravice na podlagi njegove zahteve ali po uradni dolžnosti upravnega organa, če ta razpolaga s podatki, ki so potrebni za vpis v evidenco volilne pravice. Ti podatki so: ime, priimek, spol, datum rojstva, državljanstvo, podatki o zadnjem stalnem prebivališču državljana ali enega od staršev v Republiki Sloveniji.
MNZ si prizadeva, da se za vse državljane RS, ki nimajo stalnega prebivališča v RS, vzpostavi ažurna evidenca volilne pravice, za to pa potrebuje popoln naslov stalnega prebivališča, poštno številko ter naslov za uresničevanje volilne pravice, ki je zadnji stalni naslov državljana v Republiki Sloveniji. Če državljan RS tega ni imel, se določi naslov zadnjega stalnega prebivališča matere ali očeta. Če tudi tega naslova ni mogoče ugotoviti, državljan RS sam poda izjavo, v kateri volilni enoti in volilnem okraju v Republiki Sloveniji želi uresničevati volilno pravico.
Interes Ministrstva za notranje zadeve RS, Ministrstva za zunanje zadeve RS in upravnih enot v Republiki Sloveniji je, da se vzpostavi točna in popolna evidenca, zato pozivamo državljane RS, da se čim prej oglasijo na najbližjem predstavništvu RS, da v skladu z določbami Zakona o prijavi prebivališča sporočijo morebitno spremembo naslova stalnega prebivališča ter tudi podatke o naslovu za uresničevanje volilne pravice.
Vsa dodatna vprašanja lahko zastavite na elektronskem naslovu: drzavljanstvo-dunz.mnz@gov.si, nanje vam bo odgovorilo Ministrstvo za notranje zadeve RS.