Problematika slovenskega informativnega in programskega oddelka RAI

Predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Drago Štoka za SSO, sta na predsednika manjšinskega vladnega omizja Filippa Bubbica naslovila dopis v zvezi s stanjem na Deželnem sedežu RAI za FJK in v katerem sta izpostavila problematike slovenskega informativnega in programskega oddelka. Štoka in Pavšič sta predsednika Bubbica nadalje zaprosila, da bi obravnavo tovrstne problematike vključil na dnevni red naslednje seje omizja.

 

 

V letošnjem letu je bil Deželnemu sedežu RAI za FJK, tako kot Sedežema v Bocnu in Aosti, priznan status „decentriranega produkcijskega centra“; prav tako je bilo zakonsko potrjeno, da ohranja sedež RAI v Trstu svojo finančno in administrativno avtonomijo, oboje prav zaradi specifike manjšin, prisotnih na teritoriju.

Že od sprejetja zakona št. 308 iz leta 1956 in naslednjih splošnih določb ter posebnih konvencij med ustanovo RAI in Vlado delujeta na sedežu ustanove RAI za Furlanijo – Julijsko krajino slovenska novinarska redakcija in slovenska programska struktura, ki imata od vedno vlogo medija manjšine in ki trenutno pripravita letno produkcijo 4.517 ur radijskih oddaj v in 208 ur televizijskih oddaj v slovenskem jeziku.

Predvidena sta produkcija in predvajanje poročil in televizijskih ter radijskih oddaj v slovenskem jeziku, vendar nikakor niso opredeljene poklicne figure oziroma organizacija struktur, ki so nosilci produkcije. Krovni organizaciji sta v dopisu poudarili potrebo po priznanju samostojne ureditve slovenske programske strukture, ki bi ji zagotavljala potrebno neodvisnost za optimiranje operativnih in produkcijskih procesov, s ciljem čim boljšega izvajanja obveznosti iz konvencije. Ob tem sta se zavzela, da se posodobitev proizvodnih virov in tehnologije, ki trenutno poteka za informativno redakcijo, razširi tudi na programski oddelek sorazmerno s potrebami produkcije in da se tudi urednikom in režiserjem zagotovi izobraževanje na tehnološkem področju. Potrebno je začeti tudi s postopki izbora za nadomestitev osebja oziroma dodatno zaposlitev v slovenski programski strukturi, da se zagotovi primerno število ustreznih poklicnih profilov (urednikov-režiserjev, asistentov programov in režije, upravnega in tehničnega osebja). Po priznanju Deželnega sedeža kot produkcijskega centra, naj RAI začne z udejanjanjem novega zakonskega okvira, ki naj sedežu prinese težko pričakovano prilagoditev prepotrebnih produkcijskih sredstev, tehnološko obnovo in ovrednotenje dela zaposlenih kadrov.

 

Besedilo: SKGZ Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Trst, 16. decembra 2014

Podobne teme: