SKGZ o položaju na Videmskem

Vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je poglobljeno razpravljalo o položaju naše narodne skupnosti v videmski pokrajini. Ocenilo je, da so danes pogoji za razvoj in uspešnost veliko boljši in bodo v prihodnosti še perspektivnejši. Velik problem pa predstavljajo demografski podatki in njihovi obeti, saj se iz leta v leto niža število prebivalstva, predvsem tistega v goratih predelih. Vse bolj se širi novi emigracijski val, saj se ljudje zaradi slabih socioekonomskih razlogov selijo v nižinske predele v okolico večjih urbanih središč ali širom po državi.

 

Po drugi strani pa je slovenska narodna skupnost v zadnjem obdobju, predvsem po popotresni obnovi, zabeležila veliko dinamično rast, katere tempo je dajala dvojezična šola v Špetru, ki je ustvarila tudi novo generacijo šolanih Slovenk in Slovencev, ki so drugače in pozitivneje zaznali svojo slovensko pripadnost. Tudi zaščitni zakon in vstop Slovenije v EU sta veliko pomagala, da je danes položaj drugačen, boljši. Prav tako se izboljšuje odnos do naše skupnosti in do slovenskega (ali narečnega) jezika, kljub nekaterem izjemam, kot je položaj v Reziji, kjer so se urini kazalci bistveno upočasnili.
Predsednica SKGZ za Videmsko pokrajino Luigia Negro je na seji deželnega vodstva podala razčlenjeno poročilo o položaju na celotnem obmejnem območju videmske pokrajine. Izpostavila je nekatera še odprta vprašanja ter se opredelila za njihovo skupno reševanje, predvsem v dogovoru med obema krovnima organizacijama. Podčrtala pa je tudi vse večjo aktivnost posameznih organizacij, ustanov in same SKGZ ter še posebej poudarila velik pomen, ki ga bosta imela za organizirano skupnost na Videmskem Inštitut za slovensko kulturo in uvedba modela dvojezičnega šolstva tudi v drugih krajih tega pokrajinskega območja.
Novost v Kanalski dolini predstavlja kulturno društvo Mario Černet, ki se tako pridružuje že obstoječemu kulturnemu središču Planika. Pomembno je, da se med društvoma razvije  sodelovanje in skupno načrtovanje ter da ne bo prišlo do nepotrebne negativne konkurenčnosti, ki je v teh krajih že pustila svoje negativne posledice.
Novost, ki prihaja iz Rezije, zadeva nakup stavbe, v kateri naj bi se vselil rezijanski muzej, v njej pa naj bi našle prostor tudi druge dejavnosti rezijanskih kulturnikov. Kljub nelahkim gospodarskim časom, si Rezijani prizadevajo, da bi našli primerno finančno kritje za obnovo stavbe. Predsednica SKGZ Luigia Negro je pozitivno ocenila tudi dejstvo, da je domača folklorna skupina podpisala z Občino Rezija novo pogodbo, ki predvideva njeno prisotnost v kulturnem središču na Ravanci.
Tudi muzejski center v Bardu se pozitivno razvija in postaja vse bolj osrednje kulturno in družbeno središče Terskih dolin. Precej manj razveseljivo pa je kadrovsko vprašanje v muzeju, saj je njegova dejavnost v glavnem odvisna od dobre volje posameznikov. Poiskati bi bilo treba sistemsko rešitev, da bi lahko tudi dejavnost v teh dolinah dobila enako organizacijsko dostojanstvo, kot jo imajo ostale v drugih predelih videmske pokrajine.
Posebno poglavje deželnega vodstva SKGZ je bilo namenjeno šolstvu v Benečiji. Vse bolj jasno postaja, da se je treba opredeliti za takšno izbiro pri prostorski rešitvi dvojezične šole v Špetru, ki bo za razvoj najperspektivnejša z vseh vidikov. Obnova stare šole ne daje teh zagotovil. Vse bolj racionalno in koristno bi bilo, da bi se prostorska rešitev našla z vselitvijo dvojezične šole v college v Špetru, kjer so dani vsi pogoji za uspešen razvoj dvojezičnega šolanja. Potrebno pa bo tudi ustvariti možnosti, da se ta model širi tudi v druge občine, kot sta Bardo in Tipana, z odpiranjem podružnic dvoježične šole v Špetru.
Kar zadeva delovanje SKGZ na Videmskem, je bila izražena podpora načrtu o seriji javnih pobud, ki bodo imele kot osrednji cilj širše informiranje o sedanjosti in preteklosti Benečije v želji, da se ustvari pomembno znanje za bodočnost. Dejstvo je, da je treba mlajše generacije, ki prihajajo na prizorišče kulturnega in družbenega dogajanja, opremiti s primernim znanjem in poznavanjem pretekle zgodovine tega območja.
V okviru evropskega projekta LEX, ki ga vodi SKGZ, obstaja načrt za celovito programsko razmišljanje o bodočnosti Videmske pokrajine z zornega kota naše skupnosti, njenega kulturnega, socialnega in gospodarskega razvoja.
V zvezi s prostorskimi vprašanji pa je bila posebej izpostavljena novost dveh središč, ki nastajata v Špetru, prvo v okviru Inštituta za slovensko kulturo, drugo pa v dogovoru dveh krovnih organizacij z nekdanjo Gorsko skupnostjo s financiranjem iz zaščitnega zakona. Predstavniki krovne organizacije so bili mnenja, da bi bilo potrebno širše razmišljanje o uporabnosti in upravljanju obeh centrov, ki morata postati komplementarna in hkrati funkcionalna. Obenem so glede drugega središča izrazili začudenje, da ni po daljšem obdobju  ne duha ne sluha o stanju obnove in o vsem, kar je bilo povedano ob nastanku tega projekta. Manjšina ne ve o njem skoraj ničesar, čeravno sta krovni organizaciji sprejeli pomembno odgovornost pri njegovi realizaciji. Primerno bi bilo, da bi nasledniki uprave bivše Gorske skupnosti informirali predstavnike obeh krovnih o poteku obnovitvenih del in se dogovorili o namembnosti centra ter o njegovem financiranju.
 

Besedilo: SKGZ, Trst, 28. junija 2013

Podobne teme: