Sveta pisma za Slovence po svetu in večer z Rezjani
Svetopisemska družba Slovenije je v oktobru pripravila dobrodelno prireditev, imenovano Banket 2007, na kateri se je želela zahvaliti za darove, ki so jih v tem letu redni in občasni darovalci namenili njeni dobrodelni dejavnosti.
Na prireditvi smo se seznanili z rezultati dobrodelne dejavnosti Svetopisemske družbe, njenimi načrti za prihodnje leto, ogledali smo si monoigro gledališkega igralca Gregorja Čušina »Evangelij po Čušinu« ter prisluhnili zakoncema Mariji in Silvestru Bukovcu, ki sta zaigrala in zapela nekaj slavilnih pesmi. Za Rafaelovo družbo je bila na banketu pomembna predvsem predstavitev dobrodelnega projekta »Sveta pisma za Slovence po svetu«, pri katerem smo »stopili skupaj« s Svetopisemsko družbo in za katerega so udeleženci banketa lahko prispevali svoje darove. Po slovenskih katoliških misijah smo namreč povprašali, kakšne so potrebe po Svetih pismih. Ugotovili smo, da so precej velike, še posebej v Argentini in Evropi, zato jim ne bi bilo mogoče zadostiti brez finančne pomoči. Veseli smo, da bodo mnogi rojaki po svetu s pomočjo naše in Svetopisemske družbe ter njenih darovalcev obdarovani s to bogato in tudi zaradi ohranjanja slovenskega jezika tako pomembno knjigo!
Sveta pisma
Dolga leta živim z družino v zdomstvu, kjer prav iz teh svetopisemskih studencev žive vode črpam moč vztrajnosti, povezanosti z drugimi narodi in verstvi ter na poseben način ljubim domovino Slovenijo, domači kraj. (Lojze Grojzdek, 38 let v Nemčiji)
Redno prebiram slovenski prevod Svetega pisma.(Kristina Mlakar, 23 let v izseljenstvu)
Brati slovensko Sveto pismo je zame, kakor da se ob tem vrnem v Slovenijo in mi to posreduje toplino nečesa domačega. (Petra Hulicius, 22 let, rojena in živi v Nemčiji)
Be tëli radë, da prïdita pa vï w Možinetovo hïšo tu, ki bomo pokazali naše kraje anu naše jüdi ziz kazanjon litratuw ano ti starih riči z Rezije.
Takole bi vas v njihovem narečju povabili Rezijani, živeči v dolini onkraj Kanina. S svojim jezikom, ki je slovensko narečje, in svojstveno kulturo so nam zgled v ohranjanju kulturnih vrednot. Mnogi od nas poznamo »Zverinice iz Rezije«, ki smo jih gledali po televiziji, marsikdo vsaj približno ve, kje leži ta dežela in da ima posebno narečje, večini pa se jezik kaj hitro ustavi, ko je treba o njej in njenih prebivalcih povedati kaj več. Ideja, da priredimo Večer z Rezijani, se je porodila po zanimivi in poučni spomladanski ekskurziji po Benečiji in Reziji. Pobuda za ponovno srečanje je prišla s strani najbolj zagnanih iz Kulturno-prosvetnega društva Ivan Cankar iz Šentjošta in tako smo s skupnimi močmi novembra priredili srečanje v njihovem kraju. Program se je začel z nastopom domačega zbora in nagovorom ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojce Kucler Dolinar, ki je odprla tudi razstavo o Reziji v Možinetovi hiši.
Po ogledu smo se preselili v Kulturni dom Šentjošt, kjer se je srečanje nadaljevalo s pozdravnim govorom Silvestra Gabrščka, sekretarja na ministrstvu za kulturo, ki je s posebno mehkobo in spoštovanjem spregovoril o Rezijanih. Nato smo se srečali še s »pristnimi« Rezijani – pridružili so se nam člani Zveze slovenskih kulturnih društev iz Italije in Kulturnega društva Rozajanski dum. Prek slik, pesmi, plesa in pogovora so nam približali svoje kraje, ljudi in navade, večer pa so obogatili tudi pevci iz Šentjošta, harmonikar in klarinetist ter Dobrovski fantje, ki so med drugim zapeli dve rezijanski. Prijetno druženje smo nadaljevali ob polni mizi dobrot, na kateri ni manjkal niti domači rezijanski sir.
Lep je bil ta rezijanski večer, bogat za nas vse!
Foto: Vid Klančar