UTEMELJITEV PRIZNANJA DR. AVGUŠTINU MALLEJU
Letos 5. januarja je dr. Avguštin Malle praznoval svoj 70. rojstni dan. Rodil se je in odraščal v Brodéh pod Ljubeljem. Po maturi na slovenski gimnaziji v Celovcu 1964 in služenju vojaškega roka je študiral zgodovino, publicistiko in germanistiko na dunajski univerzi in 1973 doktoriral z disertacijo o slovenskem tisku na Koroškem 1848-1900. Med študijem je bil dejaven tajnik in predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju ter med leti 1969-81 odgovorni urednik revije »Mladje«.
Zaposlil se je v novem znanstvenem referatu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) in decembra 1975 ob ustanovitvi Slovenskega znanstvenega instituta (SZI), ki je v tem času deloval v sklopu Zveze slovenskih organizacija, postal njegov vodja. V letih 1975-79, v času pripravljanja manjšinske zakonodaje, je bil dr. Malle tudi podpredsednik Zveze slovenskih organizacij. Od novembra 1990 pa do januarja 2014 je kot izvoljeni vodja nadaljeval svoje delo na sedaj samostojnem Slovenskem znanstvenem inštitutu, katerega pravni nosilec je leta 1990 postalo istoimensko Društvo Slovenski znanstveni inštitut. Od leta 1991 je dr. Avguštin Malle aktivni predsednik Slovenskega šolskega društva, ki mu predseduje še danes. Marca 2012 je postal svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za področje narodnih manjšin in Slovencev v zamejstvu, do nedavnega pa je bil tudi predsednik Znanstvenega sveta ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja.
Kot urednik je pustil svoj pečat tudi pri »Naših razgledih«, »Enciklopediji Slovenije«, pri strokovnih revijah »Razprave in gradiva« ter»Prispevkih za novejšo zgodovino«. Med leti 1979 ter 1989 je zasnoval in urejal knjižno serijo»Disertacije in razprave«.
Mallejevo znanstveno delo je zelo obsežno in raznoliko. Raziskoval je zgodovino in sodobno stvarnost koroških Slovencev ter svoje ugotovitve, opažanja in znanstvena dognanja objavil v številnih knjigah, člankih, razpravah, biografijah in zbornikih. Raziskoval je pojave v razvoju slovenskega šolstva, tiska, kulture, manjšinske organiziranosti, zadružništva in bančništva, cerkvenega življenja ter nemške raznarodovalne politike na Koroškem.
Prav tako pomembna pa je njegova vloga pri zbiranju arhivskega in dokumentarnega gradiva; je iniciator in urednik zbornikov in strokovnih revij ter organizator znanstvenega dela, projektov in posvetov ter drugih strokovnih srečanj (kot so bili npr. Koroški kulturni dnevi).
Upravičeno lahko rečemo, da je dr. Malle eden najbolj plodnih zgodovinarjev in publicistov na področju slovenske manjšine v Republiki Avstriji. Poznan in cenjen je v vrstah strokovnih kolegov iz Avstrije in Slovenije ter znotraj slovenske manjšine. Njegova zasluga je, da na tej strani naravne in politične meje verjetno ni nikogar več, ki ne bi vedel vsaj nekaj o zgodovini in stvarnosti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Zgodovinar Janez Stergar ga je v svojem prispevku v strokovni reviji Razprave in gradiva (leta 2013) ocenil za »najboljšega poznavalca zgodovine in tudi sedanjega položaja koroških Slovencev.«
Vsi prisotni na podelitvni priznanja dr. Avguštinu Malleju, na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, 24. januarja 2014
Ker si tudi naš Urad prizadeva, da bi bila slovenska manjšina tako v Avstriji kot Sloveniji predmet razprav in raziskovanj ter da njen obstoj in zgodovina ne bi nikoli utonili v pozabo, še toliko bolj pozdravljamo življenjska prizadevanje gospoda dr. Avguština Malleja. In ker je dr. Malle pred kratkim praznoval svojih častitljivih 70 let, je trenutek več kot primeren, da se mu podeli priznanje Urada za njegovo življenjsko delo.
Besedilo in foto: Urad