V Sloveniji označena kulturna pot svetega martina
Po izidu Vodnika po kulturni poti svetega Martina Tourskega od Szombathelya do Zreč, je Regionalna razvojna agencija Mura iz Murske Sobote, ki vodi ta slovensko-madžarski projekt, postavila od Domanjševec na Goričkem do Zreč trideset tabel, na katerih je v slovenskem, madžarskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku na kratko predstavljena kulturna pot sv. Martina.
Evropsko kulturno pot Sveti Martin Tourski je Svet Evrope leta 2005 vključil v program kulturnih poti, ki so posvečene velikim evropskim osebnostim. Pot svetega Martina, dolga 2500 kilometrov, se začne v Szombathelyu, Martinovem rojstnem kraju, nadaljuje v Sloveniji in konča v Toursu v Franciji, kjer je bil sveti Martin imenovan za škofa in kjer je v baziliki svetega Martina Tourskega tudi pokopan. Kulturna pot je namenjena romarjem, pohodnikom, športnikom in tistim, ki imajo radi naravo in kulturno dediščino. V Sloveniji nosi ime svetega Martina več kot 80 cerkva, več tudi v Pomurju oziroma severovzhodni Sloveniji. Med pogosto obiskanimi je cerkev v Martjancih, prvič omenjena leta 1365, znana po freskah mojstra Janeza Aqile, ki je upodobil nekatere epizode iz življenja svetega Martina.
RRM je postavila table in ob njih na več točkah tudi mize in klopi, denimo na Tišini, predvsem zato, da bi povečala zanimanje za svetega Martina in vedenje o njem, in sicer ne samo na Martinovo, ko mošt postane vino, ko je na mizi martinova gos, ampak nasploh. Za razliko od Slovenije, na Madžarskem najpogosteje pripravijo Martinov teden, v katerem se zvrstijo številni kulurni dogodki in prireditve širšega pomena. Tako obliko spoštljivega spomina na svetega Martina gojijo že vrsto let v njegovem rojstnem kraju Szombathelyu. Krst mošta v vino pa je manj bučen kot pri nas, tudi v najbolj vinorodnih okoljih, denimo ob Blatnem jezeru ali v okolici Egra in Tokaja.
Besedilo in foto: Ernest Ružič