Zaskrbljujoče zmanjšanje sredstev iz Slovenije
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je presenečen in zaskrbljen nad letošnjim financiranjem slovenske narodne skupnosti. Dejstvo, da je Republika Slovenija za skoraj 25 odstotkov zmanjšala prispevke številnim organizacijam in ustanovam in da se v zadnjih letih nevarno nadaljuje negativni trend nižanja podpor, postavlja vrsto resnih vprašanj, ki so predvsem politične narave in zadevajo odnos matice do svojih manjšin. Ob tem so člani deželnega vodstva krovne organizacije izpostavili potrebo, da spremembe v sistemu financiranja – to velja tudi za prispevke iz zaščitnega zakona – je treba osnovati na točno definiranih kriterijih, ki jih je treba vnaprej določiti. Vsaka druga oblika porazdelitve vnaša nerazumevanje prejemnikov in ustvarja nepotrebne napetosti.
In prav o letošnjem financiranju je tekla poglobljena razprava na goriškem srečanju deželnega vodstva krovne organizacije, katerega so se udeležili tudi predstavniki včlanjenih organizacij in ustanov. Podatki jasno kažejo, da je bila letos slovenska narodna skupnost precej penalizirana in da so nekatere organizacije že v takem stanju, da se bodo morale odločiti za dopolnilno blagajno za svoje uslužbence in v nekaterih primerih zreducirati dejavnost. Niti vprašanja likvidnosti ne gre zanemariti, saj smo konec junija, številne organizacije in ustanove pa niso še prejele sredstev iz zaščitnega zakona, za katera skrbi Dežela, in niti iz Slovenije.
Podrobna analiza letošnje skupne porazdelitve tako prispevkov s strani Dežele kot Urada kaže, da so bile v okviru primarnih ustanov v največji meri penalizirane nekatere organizacije iz Benečije (npr. Novi Matajur in Inštitut za slovensko kulturo), skupaj z Dijaškim domom iz Trsta, Kulturnim domom iz Gorice in goriško Mohorjevo družbo in to predvsem zaradi vidnih rezov s strani Urada. Člani Izvršnega odbora so bili v glavnem mnenja, da bi moralo do upravičenega poviška športni dejavnosti (kot je sama SKGZ predlagala v svojem dokumentu) priti bolj postopno. Pri celotni zadevi pa so predstavniki včlanjenih organizacij izrazili potrebo po jasnejših kriterijih, ki so botrovali letošnjim spremembam.
Glede na to, da se na Deželi napoveduje določen preustroj načina razdelitve finančnih prispevkov in preureditev seznama primarnih ustanov, so pri SKGZ-eju mnenja, da se je na te novosti treba temeljito pripraviti in iskati najširši možen konsenz. Izbrati je treba izhodišča, ki bodo ob upoštevanju realnih potreb naše družbe naši organizirani dejavnosti začrtala nove temelje.
Naloga ne bo lahka, saj gre za spremembo sistema, ki je star že več kot dvajset let. Ob tem ne gre pozabiti niti dejstva, da vse primarne ustanove prejemajo podporo tako od Dežele kot tudi iz Slovenije in to na podlagi različnih ocenjevalnih kriterijev, kar otežkoča globalno razmišljanje o reformi finančnega sistema.
Z namenom, da se čim bolj konkretno in konstruktivno pristopi k tem problematikam, se bo v okviru SKGZ-ja sestavilo delovno skupino, v kateri bodo tudi predstavniki članic, da bi izoblikovala predloge, ki jih bodo predstavniki krovne organizacije zagovarjali tako v Deželni posvetovalni komisiji kot tudi pri odgovornih na Uradu vlade RS za Slovence po svetu in v zamejstvu. Glede teh odnosov pa so udeleženci seje menili, da mora postati prva prioriteta nove slovenske vlade, da se zaključi negativni trend letnega nižanja prispevkov in da v večji meri upošteva mnenje krovnih organizacij pri določanju finančnih podpor in izoblikovanju potrebnih kriterijev.
Besedilo: SKGZ, Trst, 25. junija 2014