23 odstotkov manj denarja
Odločitev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, da naši narodni skupnosti zmanjša prispevke v letu 2014 za 23% v primerjavi z lanskim letom, je težko razumljiva in je sprožila v številnih organizacijah in ustanovah veliko zaskrbljenost, saj jih je spravila v nelahek položaj. V marsikateri od teh so se namreč znašli sredi leta z veliko nižjimi vsotami od pričakovanih prispevkov (na Uradu so v začetku leta napovedovali približno 10% zmanjšanje sredstev). Nepričakovana poteza iz Ljubljane pa se uokvirja v drugi negativni podatek, saj so se v zadnjih letih prispevki Urada zmanjšali za več kot 35%.
O teh vprašanjih je tekla razprava na rednem Občnem zboru SKGZ, ki ga je krovna organizacija pripravila v ponedeljek zvečer v Tumovi dvorani KB-centra v Gorici ob prisotnosti velike večine včlanjenih ustanov, organizacij in društev. Na njem so izpostavili tudi veliko vprašanje likvidnosti, saj niso prejeli še nobenih sredstev, ne iz Republike Slovenije in niti s strani naše deželne uprave, ki ima nalog dodeliti finančne prispevke na osnovi zaščitnega zakona. Slovenska posvetovalna komisija, ki se mora izreči nad to razdelitivijo, je bila v teh dneh komaj prvič sklicana in bo po njeni umestititvi 30. maja začela z razpravo. Kot izhaja iz dekreta finančnega ministrstva bodo razpoložljiva sredtva malenkost višja od običajne vsote, vsekakor pa ne bodo nadomestila velikega reza, ki smo ga bili deležni v Sloveniji in ki znaša skoraj 800.000 evrov.
Na občnem zboru so si bili edini, da je treba storiti vse, da bi na Uradu našli primerno rešitev, da bi vsaj delno dvignili višino letošnjih sredstev, kar zadeva Deželo, pa bi se likvidnostne težave omejile, če bi našim organizacijam in ustanovam čimprej odobrili vsaj 60 ali 70-odstotni predujem osnovan na dosedanjem prispevku, saj obstaja veliko tveganje, da bo do rednih izplačil prišlo komaj čez nekaj mesecev.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je uvodoma načel nekaj aktualnih problematik in se zaustavil na pomenu bližnjih upravnih (in evropskih) volitvah, ki bodo zadevale številne občine, kjer živi naša narodna skupnost. Izpostavil je obenem velik problem, s katerim se v marsikateri organizaciji spoprijemajo pri evidentiranju kadrov, ki bi si prevzemali vodilne funkcije in odgovornosti. Očitno je, da bo treba stopiti na pot strokovnosti in delne profesionalizacije, zato da se naši organizirani družbi zagotovi primerne vodilne strukture.
V okviru priprav na volilni kongres krovne organizacije, ki bo prihodnjega leta, bo SKGZ sprožila vrsto pobud, da bi se primerno opremili za potrebne notranje strukturne in vsebinske spremembe, ki morajo iti v smer, ki jo je nakazal že zadnji kongres z vizijo prisotnosti v novem desetletju.
Na občnem zboru so bili mnenja, da bi bilo potrebno pospešiti tempo sodelovanja med našo Deželo in Slovenijo ter poiskati nove dinamike povezovanja in dialoga med levosredinsko deželno upravo in slovensko narodno skupnostjo, ki bi morala navezati stike in ustvariti potrebne sinergije s Slovenci v matici, do česar pa kljub pričakovanjem ob padcu meje ni prišlo.
O Primorskem dnevniku in finančnih zagatah
V analizi stanja v posameznih organizacijah je bila posebej izražena skrb za bodočnost Primorskega dnevnika, kateremu je treba zagotoviti primerno zakonsko podlago, da ga ne bi reformne poteze na področju zakona o tisku potegnile v vrtinec finančnih zagat.
Predsednik Rudi Pavšič je posebej izpostavil in čestital Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki je prejšnjo nedeljo na Goriškem pripravila Štafeto miru v okviru projekta Čas vojne, čas miru, ki ga je ZSKD organizirala v sklopu pobud ob spominu na 100-letnico pričetka prve svetovne vojne. Velika udeležba sodelujočih in prisotnih na raznih etapah štafete je potrdila svojevrstnost in vsebinskost manifestacije in se zaradi svoje odmevnosti pridružila Slofestu, ki jo je krovna kulturna zveza priredila lani v Trstu.
Dobršen del razprave na občnem zboru krovne organizacije je bil namenjen obliki organiziranosti znotraj naše skupnosti. Poudarjena je bila potreba po široki participaciji pri odločanju o stvareh, ki so vsemanjšinskega interesa. Odločiti se je treba za volilna preverjanja tako pri imenovanju samih vodilnih znotraj SKGZ-eja kot tudi manjšinskega zastopstva.
Prisotni delegati članic in članov SKGZ so po predstavitvi bilančnih dokumentov s strani Dorice Kresevič in posega predstavnika Nadzornega sveta Aleša Waltritscha soglasno odobrili obračun za leto 2013 in proračun za tekoče leto.
Pridružitev k humanitarni akciji
Ob zaključku zasedanja so vsi podprli, da se tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza pridruži humanitarni akciji, ki so jo sprožili slovenski taborniki Rodu modrega vala v pomoč prebivalstvu poplavljenih območij v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem.
Besedilo: SKGZ Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Trst, 20. maja 2014