Koncert FS Tine Rožanc v Cankarjevem domu
Lepa Anka v tradicionalni in sodobni preobleki
20. aprila 2013 se je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma odvil celovečerni tradicionalni in sodobni koncert Lepa@ Anka.si, ki ga je pripravila Folklorna skupina Tine Rožanc.
Nastopilo je več sto folklornikov otroške, odrasle in veteranske skupine. Odlično pa se je odrezala tudi A-kamela, vrhunska a-cappella skupina, ki je ljudske pesmi približala sodobnemu času ter jim dodala moderno noto. Stilsko neuokvirjeni in z izostrenim čutom za improvizacijo so pevci ponudili raznolik nabor predelanih ljudskih pesmi. Z elementi vocal playa so v priredbe vnesli še neslišano, sveže in mladostno.
Vsebina:
Zrelo je žito
Folklorna skupina Tine Rožanc, ki velja za eno najbolj prepoznavnih in kakovostnih folklornih skupin v Sloveniji, je sloves s koncertom potrdila. Na odru so v vsej barvitosti zaživeli slovenski ljudski plesi in pesmi. Koncert so naslovili z Lepa@Anka.si, po eni najbolj prepoznavnih belokranjskih ljudskih pesmi Lepi Anki. Folklorniki so predstavili različne pokrajine Slovenije in tako so nas s plesom in petjem popeljali v Belo krajino, na Notranjsko, Koroško, Gorenjsko, Štajersko in v Prekmurje. S spletom notranjskih plesov so na odru prikazali igrivost in nagajivost vaške zabave. V plesih Prekmurja in Porabja so nas spomnili na plese, kjer so moški nežno vodili svoje soplesalke, ušesa pa je gledalcem božala harmonika. Aplavz in smeh so zvabili z ljudsko Na planincah, ogreli srca in v nas zbudili spomine na otroška leta na vasi. Prikazali so tudi veselje po ličkanju koruze ali »kožuhanju« kot bi rekli Prleki in Štajerci. Ličkanje je bila ena redkih priložnosti za spogledovanje fantov in deklet. Navdušili so s pesmimi Lepa Anka kolo vodi, Zeleni Jurij, Hruške, jabuke, slive, Jelena ziblje Jezusa ter balado Pobelelo pole, skozi večer pa je zazvenel tudi kakšen vrisk. Na odru pa sta se jim pridružila tudi alpski in tamburaški orkester. Gledalcem je dih zastal ob pesmi Zrelo je žito, s katero nas je osupnil tamburaški orkester. Piko na i pa je dodala otroška skupina, kjer so prikazali igre, ki smo se jih igrali nekoč. Spomnili nas so, da je ura točno tri, če odštejemo tri žabje korake naprej, en slonji korak nazaj ter 7 mišjih korakov naprej.
Ljudske pesmi so tiste, ki so nastajale spontano in improvizirano, spremljale so pomembne dogodke in obdobja človekovega osebnega življenja, koledarske praznike in druge priložnosti. Skozi leta ljudska pesem še vedno zveni pristno in ogreje srca ter nas popelje nazaj v otroštvo, morda zarosi oko ter pripravi posameznika, da zavriska. »Juhej!« in bravo folklorniki.
FS Tine Rožanc
Folklorna skupina Tine Rožanc, ki spada pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc, že več kot 60 let predstavlja slovensko ljudsko izročilo po Sloveniji, Evropi in drugod po svetu. Skupina spada med največje in najbolj kakovostne v Sloveniji in Evropi, za delovanje je prejela že mnogo nacionalnih priznanj in strokovnih nagrad. Več o skupini na www.kud-tinerozanc.si.
Besedilo in foto: Vanesa Kovač
Več v reviji Moja Slovenija 6/2013