Narodnostno šolstvo in učenje slovenskega jezika

Slovenska čitalnica v Grazu

Ljutomerska gimnazija dr. Franca Miklošiča je pripravila pogovor o narodnostnem šolstvu in učenju slovenskega jezika v Porabju, na Hrvaškem in avstrijskem Štajerskem. Udeleženci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške so se seznanili s postavljanjem političnih državnih mej Slovenije in z vsebino mirovnih pogodb, ki so začrtovale nove meje v Evropi, kar je pripeljalo do tega, da so zdaj Slovenci avtohtoni prebivalci v petih državah. Po pogovoru v Monoštru o uresničevanju sklepov z zapisnika zadnje seje mešane manjšinske komisije, je zbrane v Ljutomeru pozdravila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu Tina Komel in izpostavila velik pomen narodnostnega šolstva.

 

 

Narodnostno izobraževanje v Porabju je na pogovoru predstavila Nikoleta Vajda. V Porabju imajo dve dvojezični šoli, in sicer na Gornjem Seniku, kjer je v tem šolskem letu 70 učencev, kar je približno toliko kot prejšnja leta in v Števanovcih, kjer je 53 učencev, kar je dvakrat več kot pred tremi leti. V teh šolah je dvojezični pouk, prilagojen porabskim razmeram, kar pomeni, da je slovenščine pri ostalih predmetih manj, zato so najpomembnejše ure slovenskega jezika. Na monoštrski osnovni šoli imajo slovenščino kot pouk materinščine, pouk slovenskega jezika je tudi na monoštrski gimnaziji in srednji strokovni šoli. Porabskim šolam pomagajo tudi višja svetovalka in učiteljica asistentka iz Slovenije. Vendar rezultati narodnostnega izobraževanja še ne dajejo zaželenih rezultatov.

Štajerski Slovenci nimajo niti dvojezičnih niti narodnostnih šol, čeprav bi jim po 7. členu Avstrijske državne pogodbe pripadale enako kot Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem. Kot je v svojem predavanju povedala predsednica Kulturnega društva člen 7 mag. Susanne Weitlaner, se je v zadnjem desetletju zelo povečalo število učencev, ki se prijavljajo k dopolnilnemu pouku slovenščine, na nekaterih šolah tudi kot izbirnega predmeta, vključenega v urnik. Tako je bilo lani pri pouku slovenskega jezika 458 učencev, v tem šolskem letu pa jih je nekaj manj a vseeno prek 400. Gre za učenje jezika sosedov ali prednikov in uradno ne za manjšinski pouk oziroma šole. Na podoben način, je povedala Barbara Antonić iz Sveta slovenske manjšine, je organiziran pouk v Varaždinski županiji. Kar 256 učencev v 12 osnovnih šolah in 65 dijakov na varaždinski gimnaziji obiskuje pouk slovenskega jezika. V veliko pomoč šolam na Hrvaškem so učitelji s slovenske strani, in to na osnovi projekta Sodelovanje, učenje jezika in spoznavanje kultur.

Pogovor je pokazal, da je učenje slovenskega jezika izjemno pomembno za manjšino, vendar skoraj v nobenem primeru z rezultati, ki jih v znanju slovenščine dosegajo učenci, za zdaj še niso povsem zadovoljni.

 

Besedilo: Ernest Ružič

Podobne teme: