S KNJIGO V SVET: Bralne delavnice
Med učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Mainzu, Essnu in Hückelhovnu, ki jih vodi učiteljica Dragica Gornik
Na vseh treh praznično obarvanih srečanjih se je zbralo 58 ljudi: 19 otrok in 18 odraslih učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika ter 21 staršev in starih staršev otrok. V skupinah je v resnici vladalo pravo prijazno družinsko vzdušje: starejši smo pomagali mlajšim in boljši slabšim govorcem slovenščine. Vsi obiskovalci slovenskega pouka so dobili knjižno darilo Društva Bralna značka Slovenije ZPMS. Razdelili smo torej 37 slovenskih knjig (delno sta jih v ta namen Bralni znački podarila Ministrstvo za kulturo in Zavod Žiga Zois).
Praznična srečanja so bila posrečeno prepletanje pouka, bralne delavnice in pravljične ure.
Mainz, petek, 12. december, od 15. do 18. ure: zbralo se je 15 udeležencev, od tega šest otrok in sedem njihovih odraslih spremljevalcev ter dva odrasla tečajnika. Srečanje je potekalo v prostorih Goethejeve osnovne šole v Mainzu.
Essen, sobota, 13. december, od 9. do 13.30: zbralo se je 20 udeležencev, od tega sedem otrok in prav toliko njihovih odraslih spremljevalcev ter šest odraslih tečajnikov. Srečali smo se v prostorih slovenskega društva Bled; pozdravili so nas tudi predsednik društva Ivan Hudina, zastopnik za šolstvo Tone Špiler, za gostoljubje sta poskrbeli Marjana Hudina in Monika Pirc.
Hückelhoven, nedelja, 14. december, od 10.30 do 13.30: zbralo se je 23 udeležencev, od tega šest otrok in sedem njihovih odraslih spremljevalcev ter deset odraslih tečajnikov (dva prihajata z Nizozemske). Srečali smo se v prostorih slovenskega društva Hückelhoven; prišla je tudi predsednica društva Barbara Herle, nas pozdravila in postregla s kavo.
Slovenska učiteljica je pripravila lična vabila, ki jih je izročila vsem učencem in njihovim družinam, obesila pa jih je tudi na vidna mesta v prostorih slovenskih društev v Essnu in Hückelhovnu. Skupaj sva pripravili okvirni program za vsa tri srečanja, toda v vsaki skupini sva ga izvedli glede na odziv udeležencev. V vseh skupinah so bili udeleženci otroci s svojimi starši in odrasli tečajniki, med njimi so tako govorci kot začetniki pri učenju slovenščine. Večinoma so druga ali tretja generacija Slovencev, rojeni so torej v Nemčiji, nekateri v mešanih slovensko-nemških zakonih; precej udeležencev pa je tudi zakoncev, ki so Nemci.
Ogrevali smo se ob starih številkah revije Trobentica. Poimenovali smo bitja in predmete na ilustracijah, brali krajša besedila, reševali uganke-dopolnjevanke, križanke in matematične naloge, barvali, si prevajali in pojasnjevali, se pogovarjali. Te številke revije so imele zelo zanimive teme, na primer zemljevid (kjer je še posebej predstavljena Slovenija), šolske dejavnosti, kruh … Udeleženci so bili veseli, da so lahko obdržali vsak svojo številko revije.
V odmoru smo tudi kaj zapeli in se igrali igro ura je ena, medved še spi …
Nato je učiteljica razdelila učencem dopolnilnega pouka knjige, ki jim jih je darovalo Društvo Bralna značka Slovenije ZPMS. Bili so ti naslovi: Moj očka Lile Prap, posamezni naslovi iz zbirke Zlati bralec, posamezni naslovi iz zbirke Zakladnica in Ervin Fritz: Vrane. Učiteljica je knjige skrbno izbirala glede na starost učenca in njegovo znanje jezika. Vsi so se darilnih knjig zelo razveselili in jih z zanimanjem pregledali. Po nekaj minutah smo jih prosili, da glasno preberejo krajši odlomek. Starši mlajših otrok so glasno brali iz slikanice Moj očka Lile Prap, otroci pa so poimenovali živali; starejši otroci so predstavljali knjige iz zbirke Zakladnica, še starejši pa brali s hrbtne strani knjig Ljubezen na okenski polici Irene Velikonja, Gimnazijca Igorja Karlovška in drugih. Morda je bilo najbolj posrečeno branje posameznih pesmi iz zbirke Vrane Ervina Fritza: to zbirko je v vsaki skupini dobilo več učencev, predvsem odraslih; ti so pesmi dobro razumeli in jih primerno interpretirali.
Za konec srečanja smo glasno prebrali dvojezično slikanico Marice Kulnik Betlehemska zvezda zavije s svoje poti/Der Stern von Betlehem verlässt seine Bahn (Mohorjeva družba, 1983). Vedno dvakrat, da bi vsi učenci dobro razumeli povabilo, naj pomagajo betlehemski zvezdi in deklici Kristijani »pri razdajanju besed«. Potem smo vsak na svoj list papirja pisali prijazne besede, vse od pozdravov do različnih lepih želja in božičnih ter novoletnih voščil, mlajši otroci so jih tudi ilustrirali. Nato smo jih vse glasno prebrali – ob prižganih dišečih svečkah – in nastalo je močno čustveno nabito vzdušje. Ob tem sem povedala dve pravljici, in sicer Polarni vlak Chrisa van Allsburga (Kres, 2005) in Rdeča škatla čokoladnih bonbonov Fatime Sharafeddine (Kres, 2008). Obe smo sproti prevajali v nemščino, stavek za stavkom, kar je imelo svojski učinek, tako na ravni razumevanja kot estetskega užitka. Prvo so nekateri poznali iz animiranega filma, na koncu druge pa sem v resnici odprla škatlo čokoladnih bonbonov in skupaj smo se posladkali z njimi.
Vsa srečanja so bila uspešna in v zadovoljstvo nas vseh: veliko smo brali in se pogovarjali, prijetno smo se družili.
Lepo je bilo videti, kako učenci, tako otroci kot odrasli, ter starši vzorno sodelujejo s svojo slovensko učiteljico. Pohvaliti velja tudi vso podporo slovenskega društva Bled v Essnu in slovenskega društva v Hückelhovnu.
Nekaj prijaznih sporočil, ki so jih zbrali udeleženci prazničnih srečanj:
Dober dan, rada berem knjige.
Bodi z menoj! Beri mi! Točeno pivo, vlak, Ptuj, domovina …
Slovenija.
Pomagaj mi, prosim! Mir, pravičnost …
Igrajmo se! Ljubezen, prijateljstvo, družina …
Stisni se k meni, rada te imam. Zdravje, zadovoljstvo, sreča …
Ljubim te.
Vse najboljše za tvoj rojstni dan!
Blagoslovljene praznike želim!
Čaroben vesel božič!
Srečno novo leto 2009!
Foto: Dragica Gornik