Kam z odpadki?
Ljubljana, 6. november 2013 – Slovenija je zelena dežela, polna naravnih lepot, vendar se tudi Slovenci ne moremo izogniti kopičenju odpadkov na odlagališčih, zato se pojavlja vprašanje kako rešiti problem.
Očistimo Slovenijo Foto: Katja Uran
Trenutno najbolj pereče vprašanje je, ali zgraditi sežigalnico odpadkov ali pa morda problem rešiti na drugačen način. Kot dve dobri praksi se izpostavlja na eni strani sežigalnica na Dunaju, na drugi strani pa primer Zero Waste v Italiji, kjer dosegajo visoko stopnjo recikliranja. Ločenega zbiranja odpadkov smo se kar pridno lotili. Ena najbolj uspešnih občin pri ločevanju odpadkov je občina Vrhnika. Zdaj bi bilo treba recikliranje in zbiranje odpadkov nadgraditi, odgovor je Zero Waste, saj kot so zapisali Ekologi brez meja, nič pomeni nič odpadkov. Ekologe brez meja, ki so leta 2012 izvedli že drugo akcijo Očistimo Slovenijo, smo vprašali kaj je to projekt Zero Waste ter kaj menijo o gradnji sežigalnice.
Kaj je to projekt Zero Waste in kakšen je namen projekta?
Zero Waste ni projekt, pač pa globalno gibanje. Ideja je pred desetletji nastala v Kaliforniji (ZDA) in od takrat dalje raste in se razvija iz teorije v prakso in združuje posameznike, podjetja ter lokalne skupnosti. Danes obstajajo številne Zero Waste skupnosti na vseh celinah, ki isto filozofijo prilagajajo svojim lokalnim pogojem. V Evropo je Zero Waste ideja prišla v začetku 90-ih, a je zares zaživela po letu 2008, ko se je italijansko mesto Capannori po zgledu San Francisca, zavezalo Zero Waste cilju do leta 2020. Od takrat dalje je Zero Waste gibanje v Evropi hitro rastlo. Trenutno v EU obstaja 12 organiziranih lokalnih Zero Waste skupin, več kot 250 občin in številni posamezniki.
Cilj gibanja je opuščanje vseh vrst odpadkov kot načina doseganja bolj trajnostnega bivanja, gospodarske stabilnosti in socialne povezanosti. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov na takšen način, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadnih materialov ter ohranja ali predela vse materiale brez sežiganja ali odlaganja.
Sežigalnica pro in kontra s strani Ekologov brez meja.
Sežigalnica s strani Ekologov brez meja vsekakor kontra. V prvi vrsti, ker ne rešuje niti enega problema ravnanja z odpadki:
·problema odlagališč, saj po sežigu ostane pepel, ki ga je potrebno odstraniti,
· niti ravnanja z odpadki, saj v resnici zavira stopnje recikliranja, kompostiranja in ponovne uporabe, ker zahteva neprekinjen dotok določene količine odpadkov,
·ne spodbuja zniževanja porabe naravnih virov, saj pri ravnanju z odpadki v bistvu ohranja nespremenjeno stanje,
·so zelo drag in rigiden sistem ravnanja z odpadki.
V zadnjem času jih promovirajo kot objekte za energetsko izrabo odpadkov, a je dokazano, da je količina prihranjene energije preko recikliranja in ponovne uporabe bistveno višja od količine energije, ki jo lahko proizvede sežigalnica. Glede pridobivanja energije Zero Waste podpira sisteme, ki delujejo pri bioloških temperaturah in pritisku, kot so anaerobna predelava za pridobivanje bioplina, ki mu sledi kompostiranje pregnitega blata na način, da dosežemo maksimalne možne pozitivne učinke vračanja organskih snovi v prst. Sežigalnica torej ne rešuje nobenega problema, ampak preko emisij nevarnih snovi v okolje zgolj ustvarja nove probleme.
Kakšne so po vašem mnenju priložnosti za ustvarjanje novih zelenih delovnih mest, je odgovor res v recikliranju?
Priložnosti za ustvarjanje novih zelenih delovnih mest na področju ravnanja z odpadki je veliko. Po ocenah Evropske komisije bi v Sloveniji, če bi reciklirali vse odpadke, ki jih je možno reciklirati, dobili 2.000 novih delovnih mest. Gre za delovna mesta tako težko zaposljivih skupin pa vse do visoko usposobljenih strokovnjakov na področju razvoja in raziskav. Na splošno pa lahko rečemo, da končni odgovor oziroma reševanje odpadkov ni samo v recikliranju, pač pa v učinkovitejši rabi vseh naravnih virov, za kar se zavzema gibanje Zero Waste.
Čas je torej, da pometemo z odpadki. Do takrat pa pridno ločujte, tukaj si lahko preberete nekaj nasvetov o ločevanju odpadkov. Okolju lahko pomagate tudi z zbiranjem starega papirja in tekstila. Pa naj bo za vami, vse čisto.
Besedilo: Vanesa Kovač
Foto: Katja Uran