Praznovanje v Hamburgu
8. februar 2009, Prešernov in slovenski kulturni dan, bo v hamburški skupnosti zapisan v zgodovinsko kroniko. Praznovali smo 40-letnico slovenske katoliške misije.
V tem dolgem obdobju se je zvrstilo kar nekaj dušnih pastirjev, ki so neumorno postavljali temelje naše skupnosti in z veseljem prihajali na oddaljeni sever, tako da smo lahko Slovenci tudi v tem delu Nemčije že pred 40 leti prisluhnili slovenski božji besedi ter obdržali in gojili slovensko kulturo. Nekateri župniki so že umrli, drugi so prevzeli božjo službo v drugih nemških pokrajinah ali celo v drugih državah. Žal se 40. obletnice nista mogla udeležiti gospod župnik Martin Mlakar, ki je opravljal božjo službo v Hamburgu kar 23 let in je zaradi bolezni moral dolgo vožnjo iz skoraj 500 kilometrov oddaljenega Kölna opustiti, ter msgr. Janez Pucelj, ki je kar dobro leto z veseljem priskočil na pomoč, čeprav je zato prihajal iz še bolj oddaljenega Münchna, dokler nismo dobili stalnega župnika.
Prvi slovenski škof med Slovenci v Hamburgu, dr. Peter Štumpf.
Zelo smo bili počaščeni, da smo ta jubilej lahko proslavili z mariborskim pomožnim škofom, msgr. dr. Petrom Štumpfom, narodnim ravnateljem za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci. Z veseljem se je odzval povabilu, saj ga je njegova službena pot vodila prav ob tem času tudi v Berlin. Svečano mašo je vodil gospod škof, somaševala sta nemški župnik Michael Kandzia ter naš zelo priljubljeni župnik Izidor Pečovnik – Dori, ki nam enkrat mesečno polepša nedeljski popoldan s slovensko sveto mašo in prihaja k nam že več kot pet let iz Berlina. Ob lepih uvodnih besedah gospoda škofa, ki nam je prenesel tudi pozdrave mariborskega škofa, mgsr. dr. Franca Krambergerja, so nam začela srca hitreje biti: »Danes je dan, ki ga daje Gospod, radujmo se, veselimo se ga. Štirideset let te skupnosti je priložnost z vami, da ta dan skupaj preživimo kot ena družina.« Da, bili smo zares ena velika družina, saj se nas je zbralo kar dobrih sto, med njimi tudi zakonca Anica in Božo Trčak, ki sta praznovala 38 let skupnega življenja, česar smo se tudi mi razveselili.
Predsednica hamburške skupnosti Vera Šeme je prisrčno pozdravila škofa v naši sredini in se mu zahvalila, da lahko skupaj preživimo tako pomemben dan. Med mašo smo lahko poslušali petje slovenskih študentk glasbe iz Berlina, Polone Gradišek, Katarine Trček, Mojce Zupanc, Jasmine Mrvič ter Polone Miklavc, ki je pevke spremljala tudi na orglah. Nekaj pesmi pa smo zapeli tudi skupaj.
Po maši smo se ustavili v preddverju skupnih prostorov ob kuhanem vinu, nato pa posedli k izredno lepo dekoriranim mizam in se veselili skupne večerje z neštetimi dobrotami. Vsak je zopet po svojih močeh prispeval to, kar je lahko, za kar sta se gospod škof in župnik Dori še posebej zahvalila. Naša dobrotnica Marija Kosec iz Lüneburga je pripeljala s seboj celo strežno osebje iz gostinskih lokalov, ki so pridno pomagali pri strežbi.
Po blagoslovu jedi, ki jih je tokrat blagoslovil gospod škof, se je pričel družabni del tega čudovitega dneva. Škofova prisrčnost ter pohvalne besede, ki so veljale tako župniku Doriju kot vsem, ki so doslej za to skupnost že toliko naredili, in pa vzpodbudne besede za prihodnost, vse to je dalo hamburški skupnosti veliko poguma in dobre volje, da bo to, kar je doslej z vztrajnostjo in vzornostjo dosegla, tudi nadaljevala.
Lepe in pohvalne besede smo slišali tudi od nemškega župnika sv. Bonifacija, Michaela Kandzia, ki nam je tudi v imenu obolelega župnika Johannesa Petra Paula čestital k jubilejni obletnici ter dejal, da nas tamkajšnji duhovniki in cerkveni svet sv. Bonifacija zelo ceni, zato smo pri njih vedno dobrodošli. To sta nam zatrdila s svojo navzočnostjo tudi člana cerkvenega sveta Robert Meessen in Georg Kaschta, ki je hkrati tudi skrbnik vseh cerkvenih prostorov. Za vso gostoljubnost se jim iz srca zahvaljujemo.
Lepo pozdravno pismo pa smo prejeli tudi z veleposlaništva v Berlinu, ki nam ga je pisala Alenka Jerak, pooblaščena ministrica in začasna odpravnica poslov. Čestitala je k 40-letnemu delovanju slovenske katoliške skupnosti ter se zahvalila vsem članom za preteklo delo in požrtvovalnost, s katero smo vsa leta ohranjali slovensko besedo in narodna izročila ter tudi na ta način promovirali našo domovino. V odgovoru, ki ga je v imenu hamburške skupnosti napisala naša predsednica Vera Šeme, smo gospe Jerak obljubili, da bomo tudi v bodoče sodelovali v istem duhu in z istim zagonom ter poskušali obdržati slovenstvo. Zelo bomo veseli njenega obiska v Hamburgu, ko ji bo čas dopuščal in se bo o naši obljubi lahko tudi osebno prepričala.
Za nepozabno lep večer smo se gospodu škofu zahvalili s tem, da smo mu naslednji dan kar s 15-članskim »spremstvom« razkazali hamburško pristanišče in nekaj drugih, ogleda vrednih turističnih točk. Med njimi je bila tudi mestna hiša, kjer se je škof vpisal v knjigo gostov. Bog daj, da ga bodo njegova pota lahko še večkrat vodila k nam. V Hamburgu ste vedno prisrčno dobrodošli, cenjeni gospod škof, dr. Peter Štumpf!
Danica Dyllong