Primernejši pristop do vprašanj narodnih in jezikovnih skupnosti
Nova deželna vlada in njena levosredinska večina je že od vsega začetka pokazala, da v primerjavi s prejšnjo Tondovo upravo namerava obrniti stran v odnosih do Slovenije, drugih sosednjih regij in tudi v odnosu do slovenske narodne skupnosti. Vrsta institucionalnih srečanj predsednice Debore Serracchiani in njenih odbornikov s predstavniki tako vlade kot samega predsedstva slovenske države potrjujejo, da lahko pričakujemo stvarnejše dinamike dogovarjanja in sodelovanja.
Da je deželna vlada zainteresirana za višji nivo sodelovanja tako s Slovenijo ter tudi s Koroško, Hrvaško in Madžarsko, je potrdila guvernerka FJK Serracchiani na nedavnem srečanju s predstavniki slovenskih organizacij iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki jih je sprejela na deželnem sedežu v Trstu.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je te dni pisal predsednici deželne vlade in se ji zahvalil za pospešeno zunanjepolitično aktivnost, predvsem kar zadeva bilateralo z Republiko Slovenijo. V to razmišljanje sodi tudi nedavno srečanje v Kopru med predsednico Serracchianijevo in ministrico za Slovence po svetu in v zamejstvu Tino Komel.
»Pospešeno srečevanje in sodelovanje med FJK in Slovenijo zadobiva še večjo pomembnost, saj je v tem kontekstu vedno prisotno tudi vprašanje obeh narodnih skupnosti. Uresničuje se torej ambiciozni projekt o mikro oz. makroregijah, ki so posebej pomembne tudi za primernejši pristop do vprašanj narodnih in jezikovnih skupnosti v Evropi«, je zapisal predsednik SKGZ in izrazil željo, da bi prišlo čimprej do srečanja s predsednico Serracchiani, da bi meritorno ocenili vprašanje naše narodne skupnosti v okviru razvojnih smernic Dežele FJK.
Predsednik Pavšič je predsednici Dežele posebej izpostavil vprašanje uveljavljanja deželnega zaščitnega zakona št. 26 iz leta 2007, ki predvideva tudi sklad za manjšinske dejavnosti, ki ga je Illyjeva deželna uprava upoštevala in mu namenila 800 tisoč evrov. Petletna Tondova administracija pa je tako na sam deželni zakon kot tudi na sklad povsem pozabila oz. ga enostavno prezrla, saj je bil odnos tako do same slovenske narodne skupnosti kot tudi na bilateralni ravni skrajno skromen, če že ne ničen.
Predsednik krovne organizacije je svoje razmišljanje o teh problematikah pisno posredoval tudi obema slovenskima deželnima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Stefanu Ukmarju. »Kljub kratkemu časovnemu obdobju, odkar je zdajšnja večina na čelu deželne uprave, so že vidni znaki večje senzibilnosti do naše skupnosti in tudi do skupnega razmišljanja v obmejnem prostoru.
Zato se tudi pri naši organizaciji trudimo, da bi v tem smislu »pomagali« in prepričan sem, da soglašata z mano, da so take izbire umestne.
Boljši odnosi med deželno upravo in našo narodno skupnostjo pa se morajo pokazati tudi v konkretnih potezah. Ob drugih posegih bi vaju rad opozoril in prosil za vsestransko pomoč pri udejanjanju in financiranju deželnega zaščitnega zakona.
Ob tem želim izreči podporo in priznanje vaši deželni večini, ki je za naslednje leto povišala sredstva za italijansko narodno skupnost v Istri. Mislim, da take in podobne izbire stvarno potrjujejo večkrat izrečeno načelo, da sta manjšini v tem prostoru dodana vrednost in osmišljajo specifičnost Dežele Furlanije Julijske krajine«.
Besedilo: SKGZ Slovenska kulturno-gospodarska zveza