Slovensko prosvetno društvo Danica
Koroški Slovenci iz občine Škocjan ob Klopinjskem jezeru se že vrsto let srečujejo v Kulturnem domu v Šentprimožu, kjer je sedež Slovenskega prosvetnega društva Danica (SPD Danica). Člani društva želijo s svojim delovanjem ustvariti možnosti za kulturno udejstvovanje, zbujati zanimanje za literaturo in umetnost, zadovoljiti povpraševanje po izobrazbi, zabavi in izpolnitvi prostega časa ter s kulturo krepiti razumevanje med narodnima skupnostma na Koroškem.
Delovanje v tej smeri se je začelo že leta 1914, ko je bilo društvo ustanovljeno pod imenom Katoliško izobraževalno društvo Danica s sedežem v Šentvidu v Podjuni. Glavne gonilne sile so bili tedanji župnik Serajnik, organist in zborovodja Andrej Mičej, Šiman Boštjančič in Franc Hobel. Po letu 1920 so se aktivnosti društva še pomnožile. Nastala sta mešani in moški pevski zbor, uvedli so izobraževanje odraslih. Pomembna je bila tudi društvena knjižnica, ki je leta 1924 štela čez 200 knjig. Bistven del društvenega delovanja pa je pripadal odru, saj so se ljudje predvsem preko ljudskih iger učili knjižne slovenščine in veščin nastopanja v javnosti. Predstave so bile večinoma pri Voglu v Šentprimožu, med odmori pa je običajno pel društveni zbor.
Bogato kulturno dogajanje v znamenju truda za ohranjanje slovenstva
Tudi danes so člani društva SPD Danica aktivni na več področjih, osrednje mesto pa je ohranilo gledališče. Gledališke igre koroških Slovencev so pogosto predstavljene tudi v Sloveniji. Tako smo lahko v spremljevalnem programu letošnjega Borštnikovega srečanja v Mariboru videli predstavo Nosorogi Teatra Trota mora iz Šentjanža, gledališka skupina SPD Danica iz Šentprimoža pa je bila izbrana v zadnji krog selekcije za Linhartovo srečanje, vseslovensko srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin v Postojni.
S tem je gledališka skupina SPD Danica že drugič sodelovala na Linhartovem srečanju, kjer je bila leta 2004 za uspešnico Življenje podeželskih plejbojev Dušana Jovanoviæa nagrajena z matičkom. Letošnje pestro dogajanje na tem področju nam je predstavila gospa Sonja Kert – Wakounig, odbornica društva in tudi članica predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev: »S črno komedijo Goli pianist ali Mala nočna muzika Grumovega nagrajenca Matjaža Zupančiča je slovenska režiserka Branka Bezeljak – Glazer ponovno dokazala režijsko inventivnost in občutek tako za posebno igralsko situacijo v zamejstvu kot tudi za sodobne družbene teme. Medtem ko se – v čast letošnjemu Mozartovemu letu v Avstriji – skozi dogajanje na odru predvaja Mozartova Mala nočna glasba ali se pojavlja sam Mozart, zdaj kot umetniški sen glasbenika, zdaj kot hudičev prišepetovalec, igralci poleg splošne družbene izpovedi igre izpostavljajo tudi paralelo z aktualnim razvojem slovenstva v svoji domovini, avstrijskem Koroškem, kjer prav tako doživljajo preobrazbo (asimilacijo), saj zunanji pritiski močno vplivajo na željo po ohranitvi slovenske narave.« V gledališkem listu celo beremo: »Na koncu ne vemo več, če naj smo, če sploh smemo biti to, kar smo.«
Gospa Sonja Kert – Wakounig poudarja: »Trudimo se oblikovati privlačen slovenski in dvo- oziroma večjezičen program, doseči tako domačo slovensko kot tudi nemško govorečo publiko. Poskušamo zbujati interes in razumevanje za položaj koroških Slovencev pri sosednjem narodu. Posebna težnja je seveda v ohranjanju in ustvarjanju aktivnega slovenskega jezikovnega okolja, ki ga je vse manj. Tu je poleg druženja v pevskih zborih v posebni meri pomembna gledališka dejavnost, kjer se mlajši in starejši člani urijo v jeziku ter samostojnem in samozavestnem nastopanju.«
Zanimalo nas je tudi, s kakšnimi konkretnimi težavami se srečujejo društvo in posamezniki. »Društvo je zdaleč najbolj aktivno društvo v občini s kulturnim uspehom daleč prek občinskih meja, pa vendar se mora vedno spet truditi za primerno pozornost s strani občine. Zelo malo se vabi na uradne občinske prireditve, finančna podpora je skromna, upoštevanje slovenščine ne gre preko nekaj lepih nedeljskih nagovorov (običajno v nemščini), da o izredno aktivnem županovem nasprotovanju uradnim dvojezičnim napisom ne govorimo … Posamezniki morajo biti zelo vztrajni, ko je treba vedno znova opozarjati na to, da se upoštevajo tudi potrebe slovenske narodne skupnosti. Vse to seveda povzroča neko tiho žalost, deloma resignacijo med nami,« pravi Kert – Wakounigova.
Na vprašanje, kako jim matična Slovenija lahko pri teh prizadevanjih najučinkoviteje pomaga, Sonja Kert-Wakounig pravi: »Od države Slovenije si želimo, da nas brezpogojno podpre pri trudu za strpno sožitje na enakopravni ravni, da moralno in finančno podpira naše delo za ohranitev slovenščine na Koroškem. Noben političen interes tega ne more nadomestiti. Tudi naše številne pobude in vabila na naslov nemško govorečih sosedov lahko padejo na rodovitna tla le, če je dana široka javna podpora tu in onstran meje. Želimo si uradnih obiskov, kulturne in gospodarske izmenjave in promocije naših prizadevanj, saj je to za nas v prvi vrsti vprašanje kulture.«
Mladi rod nadaljuje pevsko tradicijo
V društvu je močno prisotna želja po izboljšanju situacije slovenske manjšine, kar dokazujejo predvsem aktivni člani društva, ki se tedensko srečujejo, in številni mladi, ki obiskujejo glasbeno šolo, pevski zbor ter razna predavanja. V zadnjem desetletju se je še posebej razcvetela pevska dejavnost, katere glavni namen sta ohranitev in gojitev narodne in umetne pesmi, ljudske in plesne glasbe ter pevska in glasbena vzgoja mladine preko otroškega in mladinskega zbora. Današnji Mešani pevski zbor Danica pod vodstvom domačina, glasbenega učitelja Stanka Polzerja, šteje okoli 50 članov in sodi med vrhunske zbore na Koroškem. Osvojil je že mnogo priznanj v Avstriji in Sloveniji, izdal več zgoščenk in vsako leto se predstavi tudi na novoletnem koncertu. Predsednica društva, gospa Sonja Hribar – Marko, poudarja, da radi sodelujejo tudi kulturniki iz sosednjih občin, na kar so zelo ponosni. Priljubljena stalnica društva je postal tudi tradicionalni Ples Danice, zabavna veselica, ki poteka vsako leto (že od leta 1971 dalje) prvo soboto v februarju. Letos bo organizirana že petintridesetič, in sicer v soboto, 3. februarja 2007, v društvenem domu v Šentprimožu.
Slovensko prosvetno društvo Danica je prav gotovo eden od stebrov kulturnega in izobraževalnega dela koroških Slovencev. Zahvala gre predvsem aktivnim članom društva, ki se iz dneva v dan trudijo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture v tej prelepi pokrajini v osrčju Evrope.