Za Slovenijo najuspešnejše olimpijske igre doslej

Slovenska olimpijska odprava se z 29. iger moderne dobe prvič v zgodovini slovenskega športa vrača v domovino s kar petimi osvojenimi kolajnami. Kljub nekaterim manjšim spodrsljajem je bila odprava najuspešnejša doslej, slovenska delegacija pa je na igrah doživela tudi najslajše, Prešernovo Zdravljico in slovensko trobojnico na najvišjem drogu.

 

 
 
Naši junaki Pekinga so nedvomno zlati metalec kladiva Primož Kozmus, plavalka Sara Isakovič, jadralec Vasilij Žbogar, strelec Rajmond Debevec in judoistka Lucija Polavder. Ne le nosilci kolajn, prepričali so tudi drugi slovenski športniki. Atletinji Mariji Šestak niti državni rekord, niti skok čez 15 metrov, ni pomagal do kolajne, v izredni olimpijski konkurenci se je morala zadovoljiti s šestim mestom. Enako uvrstitev je osvojila tudi debitantka na olimpijskih igrah, kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko, ki je iz ozadja pripravila eno najprijetnejših presenečenj v slovenski vrsti.

Seveda je bila v Pekingu tudi peščica spodrsljajev. Telovadec Mitja Petkovšek je v Peking prišel kot evropski in svetovni prvak, uspešno prestal kvalifikacije, v finalu pa je po grobi napaki zapravil najmanj srebrno kolajno. Tudi svetovna prvaka Iztok Čop in Luka Špik sta želela več od finala, a se po neuspešni sezoni 2008 tudi na igrah nista uspela zbrati za najboljši letošnji nastop. Podobna ugotovitev velja za kajakaša Petra Kauzerja, ki je vseskozi napovedoval kolajno, v kvalifikacijah deklasiral tekmece, nato pa v polfinalu po veliki napaki izpadel.

Zlati Kozmus

»Zadnji met sem opravil za svojo dušo. Izjemno sem vesel. Teh občutkov se ne da opisati. So enkratni. Le redki imajo priložnost, da so olimpijski zmagovalci,« je vrelo iz do ušes nasmejanega Kozmusa. »Pričakoval sem, da bi me lahko proti koncu, ko so se izboljševali dosežki tekmecev, kdo prehitel. Pa se to ni zgodilo. Danes so se vse »domine« sestavile v moj mozaik,« je povzel Kozmus. »Tudi po tem olimpijskem zlatu je ostalo še veliko ciljev. Dolgoročni, do OI leta 2012 v Londonu, je svetovni rekord, dotlej pa bo še lepo število velikih tekmovanj,« je svetovni rekord omenil Kozmus.

 

Živim svoje sanje

»Vedela sem, da moram plavati svojo tekmo, da ne smem prehitro začeti in slediti tekmicam. Seveda pa sem morala v finalu nekaj dodati, a sem začela zelo sproščeno,« je takoj po osvojitvi srebra povedala Isakovičeva. »Zadnjih 50 metrov sem morala napadati, videla sem, da smo vse skupaj. Z vsakim zavesljajem se je razlika malce zmanjšala. Takoj sem pogledala številko, ki označuje končno uvrstitev, in nato sem videla še čas. Fantastično. Živim svoje sanje,« je še povedala Sara.

Vse se je izteklo po načrtih

Jadralec v razredu laser Vasilij Žbogar, bronasti olimpijec iz Aten, je na olimpijskem regatnem polju v Qingdauu osvojil srebro: »Presrečen sem. Finalno regato sem odjadral tako, kot je treba, brez ene same napake. Vse se je izteklo po načrtih. Med regato sem velikokrat pomislil: ”Upam, da je ne bodo prekinili in odpovedali.” Veter je namreč pihal z vse manjšo močjo. Smola, ki me je spremljala na nekaterih pomembnih tekmovanjih v sezonah po OI v Atenah, se tokrat ni ponovila. Ves trud, ki sem ga vložil v jadranje, je sedaj poplačan. Le moji najbližji vedo, koliko dela sem vložil v ta šport, koliko odrekanja in odsotnosti od doma je bilo. Ko sem prijadral skozi cilj, kar nisem mogel verjeti, da sem spet osvojil olimpijsko odličje,« je žarel 32-letni Žbogar.

Jok od sreče

Lucija Polavder, ki si je v kategoriji nad 78 kilogramov zagotovila bronasto kolajno, je seveda jokala od sreče: »Uresničila sem si sanje in pravkar doživljam trenutke, ki jih bo težko ponoviti. Na koncu današnjega dneva se je vse super izšlo in ta kolajna je velikega pomena.«

Lučka na koncu tunela

Najboljši slovenski strelec Debevec je osvojil svojo drugo olimpijsko kolajno. V kraljevski disciplini, streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju, je v Pekingu z zadnjim strelom po veliki napaki Matthewa Emmonsa osvojil bron: »Ko sem zagledal štirico, sem takoj vedel, da imam kolajno. Danes je bilo tako stresno, da ostalim nisem mogel slediti. Po štirici pa sem vedel, da je lučka na koncu tunela. Imel sem veliko sreče.«

Jurij Završnik

Podobne teme: