Zgodilo se je v decembru 2007

Veseli december – Prvi teden v mesecu se je po vseh slovenskih mestih in krajih pričel pisani ali veseli december. Tako je bilo povsod polno lučk, osvetlitev, okraskov, mesec pa so polepšale tudi številne prireditve vse od miklavževanja naprej.

Prešernovanje – uvod v Ta veseli dan kulture – Prešernovanje 2007, tradicionalni mini festival trnovskega KUD-a France Prešeren, je ob obletnici rojstva hišnega patrona uvedel letošnje prireditve ob 3. decembru, dnevu, ko se je leta 1800 rodil slovenski pesnik France Prešeren. Na obletnico so številni muzeji, galerije, gledališča, koncertne dvorane, glasbeni, mladinski in drugi kulturni centri obiskovalcem omogočili prost vstop. Letošnji dan odprtih vrat je ponudil najmanj 177 brezplačnih prireditev.

Praznična Ljubljana – V ponedeljek, 3. decembra, so se v Ljubljani tradicionalno pričeli praznični decembrski dogodki, in sicer s prireditvijo »Ljudje, prižgimo luč«, ki jo je zaključil hkratni prižig praznične osvetlitve Ljubljane. Prireditve so trajale do 2. januarja 2008, ko sta se zaključila praznični sejem na Cankarjevem nabrežju in glasbeni program na osrednjem odru na Prešernovem trgu. Istega dne se je na Prešernovem trgu odprl tudi Miklavžev sejem.

Proti tajkunizaciji Slovenije – Predsednik vlade Janez Janša je prvi odločno in ostro napovedal okrepitev boja proti gospodarskemu kriminalu in bogatenju čez noč (tajkunizaciji).

Tudi poslanci soglasno proti tajkunom – Državni zbor je potrdil noveli zakona o prevzemih in bančništvu, tako imenovana protitajkunska zakona, s katerima se ureja področje prevzemov. Preprečiti želijo menedžerske prevzeme podjetij, pri katerih prevzemniki za bančno posojilo zastavijo delnice ali drugo premoženje podjetja, ki ga kupujejo. Skoraj vse poslanske skupine so novost podprle, tudi v opoziciji, čeprav imajo pomisleke o učinkovitosti zakonov, saj se je večina že obogatila v preteklih letih. Za zakon o prevzemih je glasovalo 38 poslancev, medtem ko so spremembe zakona o bančništvu podprli brez glasu proti.

Umberto Eco v Ljubljani – Na povabilo Univerze v Ljubljani in Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji je Ljubljano obiskal italijanski pisatelj in filozof Umberto Eco, avtor svetovno znanega romana Ime rože. Na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani so mu podelili naziv častnega doktorja Univerze v Ljubljani, zvečer pa mu je bilo mogoče prisluhniti v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Premier se je sestal s papežem – Predsednik vlade Janez Janša se je v Vatikanu srečal s papežem Benediktom XVI. in z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Tarcisiom Bertonejem. Pogovarjali so se o dvostranskih odnosih med Slovenijo in Vatikanom, Janša pa je sogovornika seznanil tudi s prioritetami slovenskega predsedovanja Evropski uniji prihodnje leto.

Prvi december – Dan Združenja Sever – V Mariboru se je odvila slavnostna akademija ob spominskem dnevu Zveze policijskih veteranskih društev Sever – Združenja Sever. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik republike Milan Kučan, zbrane pa sta nagovorila tudi podpredsednik združenja Angel Vidmar ter mariborski župan Franc Kangler. Pred akademijo je vodstvo združenja pripravilo še sprejem za policiste, ki so bili ranjeni v vojni za Slovenijo.

Zvišan je prag obdavčitev – Vlada je sprejela predlog zakona o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo, s katerim se bo prag zvišal s sedanjih 195,07 evra na 300 evrov.

Rekordna gospodarska rast, a previsoka inflacija – Gospodarska rast se v Sloveniji še naprej povečuje, v tretjem četrtletju 2007 je bila kar 6,3-odstotna. Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju 2007 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2006 realno povečal za 6,3 odstotka. Kljub temu pa je skrb vzbujajoča visoka inflacija, saj je decembra 2007 letna stopnja inflacije znašala 5,7 odstotka, kar je največ v evroobmočju. Januarja Slovenijo čakajo nove podražitve: za 50 odstotkov naj bi se podražile testenine, elektrika za 6 odstotkov, mleko za 13 do 16 odstotkov.

Nastajajoči Park prijateljstva – Na povabilo društva Zeleni obroč in v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana je bil na obisku nekdanji vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, ki je skupaj z županom Ljubljane Zoranom Jankoviæem posadil spominsko drevo. Po posaditvi je Fouere dejal, da to prinaša odgovornost, ker bo moral odslej prihajati v Slovenijo, da bo lahko preverjal rast in razvoj drevesa. V nastajajočem Parku prijateljstva na Poti spominov in tovarištva je med drugim v sodelovanju z društvom leta 2002 posadil drevo tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, leta 2005 pa še predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Janez Stanovnik.

Umrl Matjaž Klopčič – V Ljubljani je 15. decembra umrl Matjaž Klopčič, eden največjih slovenskih filmskih režiserjev. Med njegove najuspešnejše filme sodita Cvetje v jeseni (1973), kasneje tudi v obliki TV-serije, in Vdovstvo Karoline Žašler (1976).

Prenovili prostore državnega zbora – Predsednik državnega zbora France Cukjati in generalni sekretar Lovro Lončar sta v državnem zboru simbolično odprla prenovljeni veliko in malo dvorano na Tomšičevi ulici. V veliki dvorani je 30 konferenčnih mest, v mali pa 19. Vsako je opremljeno z mikrofonom, prevajalnim ter glasovalnim modulom, poleg tega pa so v sobah še kamere za neposredni prenos in plazma televizorji. Svoj prostor pa so na prenovljenem notranjem dvorišču dobili tudi kadilci. Sicer pa je ustanova tudi že pripravljena na predsedovanje Evropski uniji. Za potrebe komuniciranja so prenovili tudi spletno stran.

Slovenski obrambni minister prevzel predsedovanje na obrambnem področju EU-ja – Minister za obrambo Karl Erjavec je 12. decembra 2007 od portugalskega kolega Nuna Severiana Teixeire prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije na obrambnem področju. Slovenija predsedovanje prevzema kot prva nova članica.

AS k Zares – Stranki Zares se je priključila manjša stranka Aktivna Slovenija (AS), ki jo vodi Franci Kek. Stranka AS bi namreč na parlamentarnih volitvah jeseni 2008 težko sama osvojila poslanske sedeže v parlamentu.

SNS ovadila Italijane – Slovenska nacionalna stranka, ki jo vodi Zmago Jelinčič, je zoper pripadnike italijanske vojske in civilne osebe vložila kazensko ovadbo zaradi nezastarljivih kaznivih dejanj, storjenih v Sloveniji med drugo svetovno vojno. Tožilstvo osebne podatke od italijanskih varnostnih organov pridobiva s pomočjo slovenske policije, pomaga pa mu tudi Arhiv Republike Slovenije. SNS je aprila 2006 tožilstvu predal 1.700 strani dolgo ovadbo, napisano na podlagi že podanih kazenskih ovadb iz leta 1945, ki jih je sestavila takratna jugoslovanska oblast in ki jih je registrirala komisija Združenih narodov za vojne zločine v Londonu. Iz urada generalne državne tožilke so sporočili, da so do zdaj osebne podatke prejeli za 80 oseb, vendar ti ne omogočajo kazenskega postopka, ker so ovadeni že umrli ali pa o njih italijanski organi že več let nimajo podatkov.

Dve slovesnosti ob mednarodnem dnevu človekovih pravic – Najprej je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik pripravila slavnostni sprejem v Vili Podrožnik. Med drugimi so se tukaj zbrali tudi predsednik vlade, nekateri ministri, poslanci ter predstavniki civilne družbe, verskih skupnosti in nekateri veleposlaniki. Samo kakšno uro zatem pa so se vsi skupaj udeležili druge slovesnosti ob 10. decembru – mednarodnem dnevu človekovih pravic v Cankarjevem domu. Slovesnost z naslovom Izginuli spomin je bila posvečena političnim zapornikom med letoma 1945 in 1990. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Janša, se je ob tej priložnosti opravičil vsem, ki so jim bile v tem obdobju storjene krivice.

Pahor v zgodnji boj za premiera – Predsedstvo stranke Socialnih demokratov je sprejelo sklep, da bo predsednik stranke Borut Pahor kandidat za mandatarja, če stranka zmaga na volitvah. Pahor je dejal, da bo takoj začel pogovore s kandidati za predsednike ministrskih resorjev.

Domovina bo za svojo vojsko plačevala več – Vlada je potencialnim novim vojakom povečala denarno nadomestilo za trimesečno usposabljanje za kar 50 odstotkov. To se je tako dvignilo z 800 na 1.200 evrov. Odločitev je padla zaradi vse večje kadrovske stiske v vojski. V treh letih, odkar je uvedeno prostovoljno služenje vojaškega roka, se je za 13-mesečno usposabljanje odločilo skoraj tisoč fantov in deklet, le četrtina pa jih je v vojski nato ostala.

Privatizacija NKBM buri duhove – Država je s prodajo delnic Nove Kreditne banke Maribor dobila 303 milijone evrov, opozicija pa je ogorčena, saj so bile delnice po njihovem mnenju tujim in domačim skladom prodane pod ceno. Nekateri kupci so delnice že prodali in v nekaj dneh zaslužili lepe vsote denarja, tudi po nekaj milijonov evrov.

Primorci imena Primorska ne dajo – RS se bo v bodoče najverjetneje razdelila na 14 pokrajin. Vlada je pri tem predlagala, da bi v prihodnjem pokrajinskem poimenovanju zahodno Slovenijo razdelili na Goriško in Istrsko-kraško pokrajino, čemur Primorci nasprotujejo. Civilna pobuda za Primorsko je v Ajdovščini pripravila zborovanje, kjer so zahtevali, da se v novem pokrajinskem poimenovanju ohrani ime Primorska. V dvorani prve slovenske vlade se je zbralo več kot 300 ljudi, med njimi tudi nekateri primorski poslanci in župani. Civilna pobuda je ob tem začela tudi z zbiranjem podpisov pod peticijo, s katero nameravajo od vlade zahtevati ohranitev imena.

Luč miru je osvetljevala brezjansko Marijo – Luč miru iz Betlehema je že 17. decembra prišla v Slovenijo, tokrat pod geslom "Mirko dar". V stolnici je daroval mašo nadškof Uran.

Z Geslom Mirko dar so želeli spodbuditi, da bi ljudje naredili prvi korak v izkazovanju pozornosti drugim in jim s tem podarili malo sebe kot dar. V organizaciji zveze skavtov je Luč miru obiskala Novo Gorico, Celje, v Ljubljanski stolnici pa je pred magistratom potekal družaben program z geslom "As’ ti tud kej podaru?" in dobrodelno prodajo sveč miru. Skavti so Luč miru predali premieru Janezu Janši in tudi predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju. Predstavniki skavtov in tabornikov so v državni zbor betlehemsko lučko miru prinesli že 17. leto zapored.

Božična poslanica nadškofa in metropolita – Alojz Uran je v božični poslanici posebej opozoril na bolne in trpeče, osamljene in obupane, zapornike in kakor koli drugače trpeče. Ljubljanski nadškof in metropolit je vsem verujočim in vsem ljudem blage volje voščil blagoslovljene božične praznike in pogumen korak v novo leto 2008.

Katoliška univerza v Sloveniji? – Slovenska škofovska konferenca razmišlja o ustanovitvi katoliške univerze v Sloveniji. Priprave so še v fazi načrtovanja.

Ciril in Metod na Goriškem gradu – Leta 1980 je papež Janez Pavel II. Cirila in Metoda imenoval za zavetnika Evrope, 17 let kasneje obujajo njun pomen na Goriškem gradu.

Na ogled so namreč postavili mednarodno razstavo o dediščini apostolov Cirila in Metoda, na kateri je mogoče spoznati vlogo grških svetih bratov v več kot tisočletni zgodovini sredno – vzhodne Evrope in slovanskega sveta v njej. Postavitev je del vrste prireditev, ki so si jih zamislili ob približevanju padca državnih meja med sosednjima državama in vstopu Slovenije v schengensko območje.

Goriški Burboni prvič v knjigi – Več tisoč obiskovalcev, tujih in domačih, ki vsako leto obiščejo kripto na Kostanjevici, kjer je že 171 let pokopan zadnji burbonski kralj Karel X., bodo poslej lahko posegli tudi po knjigi o njem. Edina kraljevska grobnica v državi za Slovence niti ni tako pomembna kot za Francoze, zato ji doslej zgodovinarji niso posvečali kaj prida pozornosti. Lani jeseni pa je Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko priredilo zgodovinski simpozij o poslednjih Burbonih, ki so zadnje počivališče dobili v samostanski cerkvi na Kapeli in ob razmejitvi leta 1947 pripadli Sloveniji.

Srečko Kosovel in njegova pisma – Pisma, ki so jih enemu največjih slovenskih pesnikov pošiljali njegovi družinski člani in prijatelji, so iz potovalke končno priromala v knjigo.

Knjiga Dragi Srečko … s podnaslovom Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu, ki so jo izdali pri Goriški Mohorjevi založbi, prinaša še en vpogled v svet enega največjih slovenskih pesnikov.

Pesnik Šalamun prejel Jenkovo nagrado – Na Društvu slovenskih pisateljev so podelili Jenkovo nagrado, ki si jo je letos za pesniško zbirko Sinji stolp prislužil Tomaž Šalamun. V zbirki Sinji stolp se tako kot v vseh prejšnjih dogaja tista virtualna sinergija, ki zna združevati in pesniško strukturirati najrazličnejše emocionalne, duhovne in druge izkustvene sestavine doživljajskega kolaža, je med drugim zapisala žirija.

Revija za vprašanja protestantizma – Čeprav je še zmeraj odvisna samo od sponzorjev in ljudi, ki so pripravljeni delati zastonj, je letošnja revija za vprašanja protestantizma Stati inu obstati, ki jo izdaja Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, pripravljena z enako skrbnostjo kot prejšnja leta. V njej so dobile prostor kar tri najnovejše raziskave, ki se nanašajo na kulturno okolje in dejavnost protestantov v 16. stoletju.

Ustanova za novo Pediatrično kliniko zbira sredstva za magnetno resonanco – Za aparat, ki bo v celoti nabavljen iz donatorskih prispevkov, so do zdaj zbrali že več kot milijon evrov, vendar je to le polovica potrebnih sredstev, so sporočili iz ustanove.

Protest Jörga Haiderja – Deželni glavar Koroške Jörg Haider je ostro protestiral proti upodobitvi knežjega kamna v grafični podobi slovenskih vladnih organov. Pozval je avstrijsko zunanjo ministrico Ursulo Plassnik, naj pri slovenski vladi ukrepa »proti zlorabi najstarejšega avstrijskega pravnega simbola«. Obenem je napovedal, da bo dežela avstrijska Koroška sama opremila vse svoje tiskovine s knežjim kamnom. Haider je dejal, da je to »neznosno slovensko izzivanje Koroške«. Namesto da zunanja ministrica skupaj s Slovenijo slavi padec schengenske meje, naj se raje zavzame za odpravo tega neverjetnega prekrška, pravi Jörg Haider. Slovenija je knežji kamen že upodobila tako na posebnih bančnih bonih po osamosvojitvi leta 1991 kot tudi na evrskem kovancu za dva centa. Obakrat so z avstrijske Koroške ostro protestirali.

Slovenci v Porabju – V Porabju, zunaj matične domovine Slovenije, živi okoli 3.500 Slovencev, ki se med seboj družijo zlasti v kulturnih društvih.

Internet ima vedno več Slovencev – V Sloveniji ima dostop do interneta 58 odstotkov gospodinjstev, kar je štiri odstotke več kot lani in prav toliko od povprečja v EU-ju. Na lestvici držav, kjer ima internet največ gospodinjstev, je prva Nizozemska (83 odstotkov), sledita jih Švedska (79 odstotkov) in Danska (78 odstotkov), najmanj pa je internet razširjen v Bolgariji (19 odstotkov), Romuniji (22 odstotkov) in Grčiji (25 odstotkov).

V Sloveniji se ne poročajo več mladi – V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v oblikovanju družin; znižuje se število sklenjenih zakonskih zvez, povečuje število zunajzakonskih skupnosti, rastejo razveze, viša pa se tudi povprečna starost mladoporočencev. Pred tremi desetletji se je ženin za poroko odločil pred svojim 26. letom, nevesta pa pred 23. letom (22,7 leta). Leta 2006 pa je bil ženin, ki je prvič sklenil zakonsko zvezo, star prek 30 let, in nevesta prek 28 let.

Največja sončna elektrarna v Sloveniji – Z obratovanjem je pričela največja fotonapetostna elektrarna v Sloveniji, nameščena na strehi Biotehniškega centra Strahinj. Elektrarna je sestavljena iz 394 fotocelic s skupno močjo 83 kilovatov. Predvidena letna proizvodnja električne energije, ki jo bo elektrarna proizvedla, naj bi znašala 85.000 kilovatnih ur, kar zadošča za potrebe približno 28 gospodinjstev. Zagon elektrarne je del strategije Gorenjskih elektrarn, ki želijo proizvodnjo električne energije razširiti tudi na obnovljive vire. Gorenjske elektrarne so s pridobivanjem električne energije iz sončnih elektrarn začele leta 2005.

Inteligentne in varčne hiše na Dolenjskem – Na hribu med Šmihelom in Škrjančami, pod nekdaj uglednim gostiščem Na hribu, dobra dva kilometra od mesta, bo zrasla nova sodobna stanovanjska soseska. Že po novem letu bodo namreč začeli graditi sodobno naselje inteligentnih in varčnih hiš višjega standarda – Prvi resni kupci o cenah še ne govorijo.

Hamburčani obiskali Prekmurje – Člani društva Initiative e. V. iz okolice Hamburga so obiskali Prekmurje in se ustavili pri članih društva Inciativa Slovenija.

Program je organiziral in vodil mag. Leon Novak, predsednik slovenskega društva. Initiative e. V. je mednarodno združenje s sedežem v Bonnu v Nemčiji. V mednarodno mrežo so od leta 1990 vključena posamezna društva iz vzhodne in srednje Evrope, z namenom spodbujanja tržnega gospodarstva na načelih protestantske etike. Poseben poudarek znotraj mednarodne mreže je na družbeni odgovornosti podjetij in spodbujanju podjetniške miselnosti oziroma kulture.

Prenova mariborskega Trga Borisa Kraigherja – Jeseni prihodnje leto se bo pričela prenova Trga Borisa Kraigherja, ki se bo kmalu preimenoval v Trg Leona Štuklja.

Da bo Maribor ob evropski kulturni prestolnici potreben korenite prenove starega mestnega jedra, je mariborski župan Franc Kangler napovedal že večkrat. V sklop te obnove sodi večina mariborskih mestnih trgov, med njimi je prvi na seznamu prav Trg Borisa Kraigherja.

Uspeh slovenskih plavalcev – Štiričlanska slovenska plavalna ekipa se je z evropskega prvenstva na Madžarskem vrnila s tremi kolajnami. Dve najžlahtnejši sta osvojila Anja Čarman na 200 metrov hrbtno in Peter Mankoč na 100 metrov mešano. Plavalec Ilirije je tako osmič zapored postal evropski prvak v tej disciplini, v Debrecenu je prejel še bron na 100 metrov delfin.

Petdeset let Pohorske vzpenjače – Praznovanje ob 50. obletnici Pohorske vzpenjače in 55-letnici turističnega smučanja na mariborskem delu Pohorja je bilo hotelu Bellevue. Goste je na vrh Pohorja dobrih tisoč metrov visoko brezplačno vozila gondola. Po statističnih podatkih se je vsak Slovenec z vzpenjačo peljal vsaj štirinajstkrat. Pohorska vzpenjača je bila prva krožna kabinska gondola na teh prostorih. Uradna otvoritev je bila 24. novembra 1957; za njenega "očeta" velja Franci Čop.

Ginekologija: velik uspeh slovenskih kirurgov – Na Ginekološki kliniki v Ljubljani so prvič izvedli operacijo raka na materničnem vratu, ki bolnici še dopušča zanositev. Gre za operacijo, kakršno sicer izvajajo le še v treh zdravstvenih centrih po Evropi, v svetu pa vsega skupaj v osmih. Po operaciji zanosi 70 odstotkov žensk. V postopku odstranijo le maternični vrat, ne pa tudi maternice same.

V Piranu bodo tlakovali Tartinijev trg – Začeli so z deli za obnovo komunalne infrastrukture in tlakovanje Tartinijevega trga v Piranu. Dela naj bi zaključili do 18. aprila 2008. V sklopu obnove komunalne infrastrukture se bodo lotili ureditve meteornih voda, plina, elektrike, vodovoda, telefonije in optičnega omrežja. Ob zaključku del na komunalni infrastrukturi bo sledilo tlakovanje Tartinijevega trga po načrtu priznanega arhitekta Borisa Podrecce.

Srebrno priznanje za dolenjsko vino – Nedavno so postali znani rezultati ocenjevanja modrih pinotov, ki je bilo avgusta v Švici. V oceno je prišlo 1.500 vzorcev z vsega sveta, ki so jim ocenjevalci prisodili 274 priznanj različnih barv, a le štiri so bila velika zlata. Od slovenskih vin pa je edino priznanje, in sicer srebrno, prejel za suhi modri pinot letnik 2005 Otmar Šturm mlajši iz Metlike.

Prekmurci dobivajo tovarno avtodomov – Temeljni kamen za tovarno avtodomov v Odrancih sta položila lastnik in direktor nemškega podjetja Carthago iz Ravensburga Karl-Heinz Schuler in minister za gospodarstvo RS mag. Andrej Vizjak.

Višje kazni za voznike – V prometnih nesrečah je letos umrlo že 282 ljudi, lani pa 262. Za zmanjšanje števila mrtvih želi država močno povečati kazni za najnevarnejše prekrške. A nekateri menijo, da bi bilo bolj smiselno izboljšati preventivo. Prehitre voznike bi doletela tudi do sto odstotkov višja kazen in večje število kazenskih točk. Tako bi prekoračitev hitrosti v naselju za 30 kilometrov na uro voznika olajšala za tisoč evrov, dobil pa bi še devet kazenskih točk.

Jaslice znova vabile – V Frančiškovi dvorani ob veliki romarski cerkvi na Sveti gori nad Novo Gorico so odprli veliko razstavo jaslic. Vse do 6. januarja so si obiskovalci lahko ogledovali kar 73 jaslic iz različnih materialov – med njimi je bilo največ izdelanih iz gline in lesa, veliko jih je bilo tudi iz stekla in kamenja, čipk ali slame. Med avtorji so bili mladi umetniki in tudi starejši, izdelovalci jaslic pa so prišli tudi iz Italije in Hrvaške. Razstavo jaslic, tokrat že šesto po vrsti, sta pripravila Frančiškanski samostan na Sveti gori in Krajevna skupnost Solkan.

Slovenski škofje ob predsedovanju – Slovenska škofovska konferenca je ob predsedovanju EU-ju, javnosti predstavila pismo, v katerem menijo, da je predsedovanje EU-ju "ugodna priložnost, da dvignemo svoj pogled nad notranje težave, ki jih imamo z našim sožitjem, in razširimo svoja obzorja.

Danilo Türk prevzel predsedniško mesto – V predsedniški palači v Ljubljani je 23. decembra 2007 dosedanji predsednik države Janez Drnovšek predal posle novemu predsedniku Danilu Türku. Türk, ki je dan prej v Državnem zboru prisegel kot tretji predsednik samostojne slovenske države, je najprej pregledal postroj častne čete Slovenske vojske. Novega slovenskega predsednika Türka je pred predsedniško palačo na Erjavčevi v Ljubljani pričakal načelnik Generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman. Po pregledu častne čete Slovenske vojske je Türka v Zlatem salonu na Erjavčevi 17 sprejel bivši predsednik države Janez Drnovšek. Po krajšem pogovoru je sledila še poslovitev z vojaškimi častmi bivšega predsednika države Drnovška.

Luis Amando predal predsedovanje – Na otoku Madeira je portugalski zunanji minister Luis Amado slovenskemu kolegu Dimitriju Ruplu predal vlogo predsedujoče države Evropski uniji. Med zahtevnejše naloge slovenskega predsedovanja EU lahko štejemo oblikovanje enotnega stališča Unije do vprašanja Kosova, ki naj bi razglasilo neodvisnost, ter vzpodbujanje ratifikacije lizbonske pogodbe. Med slovenskim predsedovanjem bodo potekala tudi pogajanja med članicami glede deleža zmanjšanja izpusta toplogrednih plinov, predvidena pa so tudi štiri vrhunska srečanja s tretjimi državami. Vlada je prepričana, da je Slovenija na predsedovanje dobro pripravljena.

(kam)

Podobne teme: