Zgodilo se je v februarju 2008
Danilo Turk odprl leto očeta slovenstva – V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je predsednik RS ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja odkril spomenik, ki ga je izdelal kipar Tine Kos.
Leto 2008 ne le Trubarjevo leto, ampak tudi Vodnikovo – Valentin Vodnik, mož, ki je predramil Slovence in slovenščino, se je rodil 3. februarja pred 250 leti. Bil je duhovnik, prvi slovenski pesnik, narodni preroditelj, učitelj, slovničar in urednik prvega slovenskega časopisa, ki je tudi prvi zapisal besedo Slovenija v svoji pesnitvi Ilirija zveličana. Poleg latinščine, grščine, italijanščine, francoščine se je učil tudi nemščine. Bil je tudi prevajalec, jezikoslovec, dolga leta je na ljubljanski gimnaziji poučeval vse predmete razen verouka. Leta 1819 ga je, starega komaj 58 let, zadela kap.
Kovanci v počastitev obletnice Vodnikovega rojstva – V počastitev 250-letnice rojstva Valentina Vodnika je Republika Slovenija izdala zbirateljske kovance, na katerih je osrednji motiv profil Valentina Vodnika, na njegovem spodnjem delu pa je izpisana zadnja kitica pesmi Moj spomenik: Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojó.
Slovenija zaenkrat še brez pokrajin – Vlada je že dlje časa pripravljala zakon o pokrajinah, ki naj bi jih Slovenija imela štirinajst, vendar obravnavani predlog zakona v Državnem zboru 1. februarja ni dobil potrebne dvotretjinske večine. Vlada je s tem zakonom želela odpraviti centralizacijo, torej da bi se več finančnih sredstev stekalo tudi po drugih krajih Slovenije in ne samo v Ljubljano.
Na Otočcu srečanje slovenskega in hrvaškega predsednika – Namen srečanja med Danilom Türkom in Stipetom Mesiæem je bil zgladitev napetosti, ki se pojavljajo med državama zadnjih nekaj mesecev, še posebej za tem, ko je Hrvaška prve dni novega leta v Piranskem zalivu razglasila ekološko-ribolovno cono (ERC), kar jemlje slovenskim ribičem del pravic, da lovijo ribe tam, kjer so jih doslej lahko lovili, predvsem pa prejudicira mejo na morju. Danilo Türk je izjavil, da ERC ni dvostransko vprašanje med Slovenijo in Hrvaško ali tristransko med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, ampak je zdaj to zadeva Evropske unije (EU), v katero spadata Slovenija in Italija.
Slovenija ratificirala Lizbonsko pogodbo – Državni zbor RS je ratificiral Lizbonsko pogodbo. Z veliko večino, 74 od skupno 90 poslancev, je Republika Slovenija druga država, ki je potrdila novi institucionalni ustroj za učinkovitejše delovanje razširjene Evropske unije.
Uradni dokumenti Ministrstva za zunanje zadeve RS nepooblaščeno objavljeni v Dnevniku in srbski Politiki – V slovenskem Dnevniku in srbski Politiki je bil nepooblaščeno objavljen službeni dokument Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) RS, sicer pa je bilo v Srbijo poslanih več dokumentov MZZ RS, ki so se nanašali na diplomatsko komunikacijo med ZDA in Slovenijo, predvsem v zvezi s priznavanjem Kosova. Objava teh dokumentov je povzročila več negativnih odmevov v domači in mednarodni javnosti, s čimer je bila povzročena tudi škoda dobremu imenu in ugledu Republike Slovenije, trenutno predsedujoče države Svetu EU. Pod vprašaj je bila postavljena verodostojnost njenih predstavnikov, kar otežuje njihovo vsakdanje delo. MZZ je tako 30. januarja 2008 vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca na državno tožilstvo in policijo.
Pozitivni odzivi na zmago Borisa Tadiæa – Slovenija se je kot predsedujoča EU-ju zelo pozitivno odzvala na zmago Borisa Tadiæa na predsedniških volitvah v Srbiji. Predsednik vlade in predsedujoči Evropskemu svetu Janez Janša je Borisu Tadiæu čestital za zmago na srbskih predsedniških volitvah in mu zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem izvajanju funkcije. Poudaril je, da je izid srbskih volitev mogoče razumeti tudi kot odraz želje in odločnosti demokratičnih sil, da Srbija pospeši napredovanje proti cilju članstva v Evropski uniji. Glede kriterijev, ki jih mora Srbija na tej poti izpolniti, je izrazil prepričanje, da ji bo to uspelo hitro.
Kosov razglasilo neodvisnost 17. februarja 2008 – Kosovski parlament je na slovesnem zasedanju skupščine s sprejeto deklaracijo Kosovo razglasil za neodvisno, suvereno in demokratično državo. »Od tega dne je Kosovo neodvisno in svobodno,« je dejal kosovski premier Hasim Thaci. Ulice Prištine so preplavili avtomobili, okrašeni z albanskimi in ameriškimi zastavami, prebivalci pa so bučno rajali po mestu. Veselili so se tudi kosovski Albanci v Sloveniji.
Nasilni protesti v Beogradu – Protestniki so se najprej zbrali pred veleposlaništvom ZDA, vanj metali kamenje in uničevali bližnje avtomobile, nato pa vdrli v slovensko veleposlaništvo, tam razbijali, zažigali, tudi slovensko in evropsko zastavo. Razbili so stekla na oknih in poškodovali pročelje stavbe. V slovenskem zunanjem ministrstvu so z zaskrbljenostjo spremljali dogajanje v Beogradu in Prištini. Razglasitev neodvisnosti v Prištini, potem ko so bile izčrpane vse možnosti za dogovarjanje, ni presenečenje, vendar je zunanji minister Dimitrij Rupel, obenem tudi minister EU, ki ji Slovenija trenutno predseduje, opozoril na previdnost, zmernost in varnost. Zahteval je, da srbske oblasti zagotovijo varnost slovenskim diplomatom in drugim slovenskim državljanom. Ostro se je odzval tudi predsednik RS Danilo Türk, saj naj bi srbska policija neprimerno zavarovala slovensko veleposlaništvo, ter zahteval, da se Srbija Sloveniji za storjeno dejanje opraviči in poravna stroške.
Srbija preti z gospodarskim bojkotom – V Srbiji posluje več kot tisoč slovenskih podjetij, zato bi slovensko priznanje Kosova lahko sprožilo srbski bojkot slovenskih izdelkov. Slovenija je v prvem devetmesečju lanskega leta izvozila za več kot pol milijarde evrov. Škoda bi bila ogromna, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Srbiji. Srbska javnost preti predvsem največjemu slovenskemu podjetju Mercator, po nekaterih srbskih mestih so bili že izvršeni napadi na to trgovsko središče. Veliko škodo bi utrpelo tudi Gorenje.
Prvič v Sloveniji obsežna javna akcija odkrivanja gospodarskega kriminala – Kriminalistična policija je v okviru obsežne preiskave zaradi suma gospodarskega kriminala v samo 48 urah opravila 29 hišnih preiskav in pridržala nekaj oseb, osumljenih več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije, med katerimi so bili tudi vodilni podjetij SCT (Ivan Zidar), Vegrad (Hilda Tovšak) in Primorje (Dušan Črnigoj). Preiskave so v teku. Razpletanje gradbeniške afere pa kaže, da so bili pri javnih naročilih zaenkrat mogoči kartelni dogovori med podjetji.
Odstopil Srečko Janša – Zaradi nepravilnosti v gradbeniški aferi je minister za promet k odstopu pozval direktorja Kontrole zračnega prometa Srečko Janša. Kontrola zračnega prometa naj bi bila vpletena v nepravilnosti v gradbeniški aferi, saj naj bi pri razpisu za gradnjo letališkega stolpa prišlo do suma dejanj gospodarskega kriminala. V zvezi s tem je v priporu nekdanji član razpisne komisije Tomaž Žibert, ki je že dobil izredno odpoved delovnega razmerja.
Predsednik RS v Vatikanu – Danilo Türk se je v Vatikanu srečal s papežem Benediktom XVI., z državnim tajnikom, kardinalom Tarcisijem Bertonejem, in z vatikanskim zunanjim ministrom Dominiquom Mambertijem.
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju – Slovenski kulturni praznik je kot vsako leto postregel s številnimi prireditvami po vsej državi. Glavna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada je bila letos v veliki dvorani SNG Maribor. Poročilo o delu Upravnega odbora Prešernovega sklada je podal njegov predsednik Dušan Jovanovič. Nato je podelil nagrade Prešernovega sklada in Prešernovi nagradi za življenjsko delo. Po slavnostnih nagovorih dobitnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo, Janeza Gradišnika ter Miljenka Licula, je sledil umetniški program.
Poslovil se je Janez Rugelj – V 79. letu starosti je umrl psihiater Janez Rugelj, eden najbolj znanih in najuspešnejših slovenskih psihiatrov, ki je svojo poklicno pot posvetil predvsem zdravljenju alkoholikov. Znan je bil po svojih stališčih glede alkohola, partnerskih odnosov in istospolno usmerjenih, njegove izjave pa so pogosto izzvale polemike.
Večina pokojnin višjih za 3,2 odstotka – Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sklenil, da se večina pokojnin v februarju poviša za 3,2 odstotka, manjši del pa se poviša za 3,8 odstotka.
Vse več vojakov iz Slovenske vojske – Slovenska vojska je lani na novo zaposlila 224 ljudi, pogodbo o zaposlitvi pa je prekinilo 518 uslužbencev, večina sporazumno. Ministrstvo za obrambo odhode označuje kot normalen proces in napoveduje, da se bo zaradi novih ukrepov, med njimi zagotavljanja boljših gmotnih razmer za delo, število odhodov letos zmanjšalo.
Bodoča katoliška univerza v Sloveniji, učili se bomo od Američanov – Za ljubljanskim pomožnim škofom Antonom Jamnikom, v Slovenski škofovski konferenci odgovornim za šolstvo, je obisk dveh uglednih ameriških univerz. Bil je na Boston Collegeu in na harvardski univerzi. Razlog: sodelovanje z bodočo katoliško univerzo v Sloveniji. Škof Jamnik je z gostitelji govoril med drugim o možnostih izmenjave študentov ter o gostovanju uglednih ameriških profesorjev pri nas.
Slovenija 15. med »najbolj zelenimi« – Po pisanju Večera se je Slovenija uvrstila na 15. mesto raziskave Centra za kakovost varstva okolja ameriške univerze Yale o varovanju okolja. Raziskava je na podlagi indeksa učinkovitosti varstva okolja (EPI) med drugim zajela podatke o izpustih ogljika in žvepla, onesnaženosti vode in zraka, biotske raznolikosti in praksah zaščite narave. Od slovenskih sosed se je Avstrija uvrstila na šesto mesto, Hrvaška na 20., Italija pa na 24. Slovenija je v raziskavi dosegla 86,3 točke, medtem ko jih je Švica na prvem mestu zbrala 95,5. ZDA so pristale na 39. mestu, kamor so padle z 28. mesta.
Evropski komisar Joaquin Almunia pohvalil Slovenijo – »Proračunski položaj Slovenije je dober, saj se ocenjuje, da je v letu 2007 dosegla svoj srednjeročni cilj,« je ob oceni programa stabilnosti Slovenije izjavil komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Dodal je, da obstaja zaradi staranja prebivalstva veliko tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ, problem je tudi inflacija.
Bolnikom s srčnim popuščanjem na voljo nova samoplačniška terapija – V zasebnem samoplačniškem zdravstvenem centru Septum v Ljubljani je bolnikom s srčnim popuščanjem ali angino pektoris po novem na voljo nova terapija, ki v ZDA že deset let daje zelo dobre rezultate. »Terapija, ki je neinvazivna, izvaja pa se lahko v vsaki ambulanti, je za sedaj na voljo le samoplačniško. Terapija, imenovana ECP (External Counterpulsation), spodbuja kroženje krvi po celem telesu, odprtje zoženih žil in razrast novih drobnih kapilar. Tako se srce razbremeni, da si lahko opomore,« je na novinarski konferenci pojasnil John MacCallum iz ameriškega podjetja Cardiomedics, ki aparat za omenjeno terapijo tudi proizvaja. Terapijo so v 70. letih prejšnjega stoletja razvili na univerzi Harvard.
Razstava Avgusta Černigoja v Mariboru – V Univerzitetni knjižnici Maribor so se tudi ob letošnjem kulturnem prazniku poklonili pomembni osebnosti naše kulturne preteklosti. Razstavne prostore so zapolnili z deli velikana slovenske zgodovinske avantgarde, slikarja Avgusta Černigoja (1898-1985) ter s tem počastili tudi 110. obletnico umetnikovega rojstva.
Slovenijo dobila pesem za Evrosong – Slovenijo bo na 53. izboru za pesem Evrovizije, ki bo maja v Beogradu, zastopala Rebeka Dremelj s pesmijo Vrag naj vzame. Tako so s telefonskim glasovanjem odločili gledalci in poslušalci Eme, slovenskega izbora za Evrosong.
Pred 100 leti se je rodil slikar Riko Debenjak – Na kulturni dan, 8. februarja, je minilo sto let, odkar se je v Kanalu rodil Riko Debenjak, akademski slikar in grafik, eden od stebrov ljubljanske grafične šole. Ob tej priložnosti so pripravili v njegovem rojstnem kraju spominsko razstavo izbora njegovih slik. Iz različnih javnih in zasebnih zbirk so zbrali kar šestdeset Debenjakovih del, tako da so se morali odločiti za izbor 37 slik. Na fotografiji je še neobjavljeno Debenjakovo olje na platnu Polakt, nastalo po letu 1950.
Hotel Palace v Portorožu bo končno prenovljen – Prenova starega hotela Palace je zelo blizu zaključni fazi gradbenih del, saj zunaj že potekajo restavratorska in konservatorska dela, konec februarja pa naj bi delavci odstranili delovne odre. Pri prenovi starega hotela Palace, katerega pročelje in park sta bila leta 1983 razglašena za kulturni spomenik, potekajo še rekonstrukcije štukatur in ostalih elementov, predvsem v Kristalni dvorani, moškem in damskem salonu ter v nekdanji recepciji, kjer bo po novem restavracija. Od starega hotela Palace je dejansko ostalo le pročelje.
Američanka na obisku v Kopru – 12. februarja 2008 je na vljudnostni obisk k županu Borisu Popoviču prišla začasna odpravnica poslov veleposlaništva ZDA v Sloveniji Maryruth Coleman. Slednja se je z županom tokrat srečala drugič, njun prvi obisk pa sega v čas veleposlanika Johnnyja Younga. Ameriško gostjo je zanimala županova vizija razvoja Kopra, razvoj potniškega turizma in ali je v občini prostor za ameriške investitorje. Župan ji je povedal, da je občina odprta za vse dobre predloge, ob tem pa je Colemanovo povabil v koprsko gledališče, ki bo v kratkem dobilo povsem novo podobo.
Predstavitev knjige Slovenska narečna književnost – V množici stereotipov nosimo s seboj tistega, da so narečja nekaj starožitnega, živečega le še v preteklosti. Dr. Marija Stanonik, jezikoslovka, etnologinja in pedagoginja, ima o narečjih precej drugačno mnenje. Svojo najnovejšo knjigo Slovenska narečna književnost je predstavila v koprski knjigarni Libris. Bogastvo slovenskih narečij je dr. Marija Stanonik doslej prikazala v več kot ducatu knjig, že dve desetletji pa bdi tudi nad zbirko Glasovi, v kateri je doslej izšlo 24 knjig slovenskih folklornih pripovedi.
V knjigi Slovenska narečna književnost, ki je izšla v zbirki Zora mariborskega Slavističnega društva, je avtorica zbrala in tudi strokovno analizirala sodobno narečno dramatiko, prozo in poezijo ustvarjalcev s celotnega slovenskega etničnega ozemlja.
2. mednarodni festival gorniškega filma – V Cankarjevem domu v Ljubljani in v Kulturnem domu Groblje v Domžalah je potekal 2. mednarodni festival gorniškega filma, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik vlade Janez Janša. Na festivalu so prikazali več kot 40 tujih in domačih filmov, med drugim so pripravili tudi predavanja vrhunskih alpinistov ter okroglo mizo in razstavo o vojaškem gorništvu in smučanju.
Novosti v termalnem centru Zdravilišča Laško – V Zdravilišču Laško so odprli Termalni center wellness park Laško. Njegova največja atrakcija je premikajoča steklena kupola, ki prekriva bazenski kompleks in je prva tovrstna kupola v Srednji Evropi. V termalnem parku se nahajajo savne s pridihom okolja in zgodovine Laškega ter zunanji in notranji bazeni.
Nov zagon za Brkine – Projekt brkinske sadne ceste, ki je nastal v okviru sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška, je s simboličnim rezanjem traku na turistični kmetiji Benči v brkinskih Varejah tudi uradno zaključen. Obsežno območje Brkinov v štirih občinah sedaj dobiva oznake sadne ceste in kažipote k 67 kmetijam, ki so vključene v to zanimivo ponudbo na domu.
Mozirje praznuje tridesetletnico – Mozirski gaj, park cvetja, letos praznuje 30 let obstoja. Hortikulturno društvo Mozirje zato napoveduje, da se bo v parku, ki ga je lani obiskalo 70.000 ljubiteljev cvetja, vse leto dogajalo nekaj posebnega. Aprila bodo v parku odprli drevored EU.
Po izjemnem uspehu Tine Maze in prvi ženski slovenski zmagi v smuku – 24-letna Korošica je na »svojem« terenu v St. Moritzu s štartno številko 47 dosegla prvo zmago v svetovnem pokalu po več kot dveh letih in šestič v karieri stopila na najvišjo stopničko. To je bila sploh njena prva zmaga v kateri koli disciplini, če izvzamemo veleslalom. Pred tem v smuku še nikoli ni bila višje od 11. mesta.
Odšel je dr. Janez Drnovšek
V soboto, 23. februarja, je v 58. letu starosti preminil nekdanji predsednik države in dolgoletni predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Bivši predsednik je imel že dolgo zdravstvene težave, v javnosti pa se je zadnjič pojavil pred dvema mesecema ob predaji predsedniških poslov svojemu nasledniku dr. Danilu Türku.
Dr. Türk se je med prvimi odzval na Drnovškovo smrt ter njegovim najbližjim izrekel globoko in iskreno sožalje, slovenski javnosti pa sporočil, da je pretresen, »saj smo dr. Drnovška v Sloveniji spoštovali in občudovali kot modrega politika, kot človeka širokih obzorij, kot uspešnega predsednika vlade in predsednika republike ter kot osebnost, ki je vložila svoje najboljše sposobnosti v naš skupni napredek in v prizadevanje za blaginjo državljank in državljanov Slovenije. Njegov prispevek je bil izjemen in v naših srcih se je zapisal kot resnični voditelj. Njegovo delo je močno utrdilo ugled Slovenije v svetu.« Državljankam in državljanom Slovenije je dr. Türk sporočil, da se bo trudil nadaljevati z delom, ki bo vredno dediščine dr. Janeza Drnovška.
Odziv slovenskega in evropskega političnega vrha
Predsednik vlade Janez Janša je ob smrti nekdanjega predsednika njegovim ožjim družinskim članom poslal sožalna pisma ter jim v imenu Vlade Republike Slovenije in v svojem osebnem imenu izrazil globoko sožalje. Za slovensko javnost je med drugim zapisal: »Mene osebno in slovensko vlado je vest o smrti Janeza Drnovška globoko pretresla. Spomnim se njegove vloge v času slovenskega osamosvajanja, njegovega nezamenljivega deleža v času, ko se je Slovenija vključevala v Evropsko zvezo in Nato, in tudi njegove odločitve, da začne pogovore o prihodnosti Slovenije. To je bilo nekaj pomembnih prelomnic, pri katerih je dal Drnovšek temu, kar Slovenija danes je, neizbrisen pečat. Njegova dela bodo ostala ne samo v našem spominu, temveč tudi v spominu prihodnjih generacij.«
Na smrt nekdanjega predsednika države in vlade se je odzval celotni slovenski in evropski politični vrh, sožalne brzojavke pa so prihajale tudi iz sosednjih držav ter mednarodne skupnosti. Slovenski politiki so si enotni – dr. Drnovšek je v kratki zgodovini slovenske države pustil nepozaben pečat, Slovenija pa je izgubila enega od očetov slovenske državnosti in ključnih osebnosti, ki so najbolj zaslužni za to, da je bila Slovenija od razglasitve svoje samostojnosti leta 1991 sprejeta v vse pomembnejše mednarodne organizacije, od 1. maja 2004 pa tudi članica Evropske unije.
Kdo je bil dr. Janez Drnovšek?
Dr. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Na ljubljanski Ekonomski fakulteti je zaključil študij ekonomije in leta 1986 doktoriral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Do leta 1989 je bil aktiven gospodarstvenik in bančnik, ki se je ukvarjal predvsem s kreditno-monetarno politiko. Na prvih svobodnih demokratičnih volitvah, aprila 1989, je bil izvoljen za slovenskega predstavnika v predsedstvu nekdanje Jugoslavije, ki mu je od maja 1989 do maja 1990 tudi predsedoval. Med osamosvajanjem Slovenije se je pogajal z vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade ter dosegel umik JLA iz Slovenije julija 1991. Za zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je prejel tudi zlati častni znak svobode. Marca 1992 je postal predsednik Liberalno-demokratske stranke, aprila pa drugi premier v samostojni Sloveniji. Po parlamentarnih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala njegova takratna stranka, je bil januarja 1993 spet imenovan za predsednika vlade. Marca 1994 se je takratna Liberalno-demokratska stranka pod njegovo taktirko združila z Demokratsko stranko, Zelenimi in Socialistično stranko v Liberalno demokracijo Slovenije (LDS). Januarja 1997 je Drnovšek tretjič oblikoval vlado, ki jo je vodil do 7. junija 2000. Po parlamentarnih volitvah je bil dr. Drnovšek s strani poslancev 16. novembra 2000 še četrtič potrjen za predsednika Vlade RS. Vlado je tako vodil deset let, obenem pa je vseskozi predsedoval takrat najmočnejši parlamentarni stranki. Kot slovenski predsednik je zaprisegel 22. decembra 2002, decembra 2007 pa ga je na položaju zamenjal dr. Danilo Türk.
Ne le politični, tudi duhovni vodja
Slovenci se bomo dr. Drnovška spominjali tudi kot velikega humanitarca, ki je leta 2006 začel z mednarodno pobudo za humanitarno akcijo Svet za Darfur, ki so jo podprli ugledni svetovljani. Istega leta je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj, ki se zavzema za pravičnejši svet in nasprotuje stremenju za politično, gospodarsko in denarno močjo.
Zapuščino dr. Drnovška predstavljajo tudi njegove knjige. Leta 1996 je izšla njegova prva knjiga Moja resnica, v kateri opisuje razpad nekdanje jugoslovanske federacije. Z njegovimi zadnjimi knjigami Misli o življenju in zavedanju, Zlate misli o življenju in zavedanju ter Bistvo sveta je želel prebuditi zavest ljudi. Njegove knjige so med najbolj branimi v Sloveniji, veliko zanimanja pa so požele tudi po svetu, saj so bile prevedene v številne tuje jezike.
Ljubitelj narave in živali
Poleg zavzemanja za duhovni razvoj posameznika pa je predsednik Drnovšek opozarjal tudi na klimatske spremembe. V novoletni poslanici leta 2006 je na primer napovedal konec sveta v 20 letih, če se ljudje ne spremenimo. Ljudi je pozval, naj sprejmemo preprosto življenje, da se izognemo katastrofi svetovnih razsežnosti. »Našo Zemljo bomo varovali, saj se bomo zavedali, da je samo ena in jo moramo ohraniti za vse prihodnje generacije. Ne bomo je več uničevali zaradi dobička, niti ne bomo pustili drugim, da to počno. Naš razvoj bo bolj uravnotežen in harmoničen. Človek, živali in narava bodo v sozvočju. Življenje bo res vredno življenja, in to za vsakogar.« Zagovarjal je tudi pravice živali, saj je bil znan kot velik ljubitelj psov.
Zasebno življenje
Slovenski javnosti je 1. januarja 2006 priznal, da ima poleg sina Jaše, rojenega leta 1979, še nezakonsko hčer Nano Forte, ki se je rodila leta 1981. Ob razkritju je povedal, da zaradi spleta okoliščin in usode več kot 23 let nista vedela drug za drugega.
25. januar – dan žalovanja
V predsedniški palači so že v soboto, 23. februarja, odprli žalno knjigo, v katero se je prvi vpisal predsednik Türk, celotni slovenski politični vrh, diplomati in drugi dostojanstveniki ter ostali državljani. Glede na to, da se je z vpisom v žalno knjigo nekdanjemu predsedniku in dolgoletnemu premieru Drnovšku želelo pokloniti veliko število državljanov, ki so na vpis čakali tudi po več ur, so naslednji dan odprli tri žalne knjige hkrati.
Vlada RS je 25. februar 2008 razglasila za dan žalovanja. Isti dan so se poslanci državnega zbora in člani ministrskega sveta spominu pokojnega bivšega predsednika poklonili z žalno sejo v državnem zboru.
Janez Drnovšek je bil na svojo željo pokopan v ožjem družinskem krogu v Zagorju.