Zgodilo se je v marcu 2008
Dogodki v marcu na kratko
Slovenija priznala Kosovo – Slovenija je s tem, ko je državni zbor na izredni državni seji s 57 glasovi za in štirimi proti od navzočih 67 poslancev podprl priznanje Kosova, priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Proti priznanju so glasovali poslanci Slovenske nacionalne stranke (3) in vodja poslanske skupine Lipa Sašo Peče.
Zakon o družinskem nasilju – Začel je veljati nov zakon o preprečevanju nasilja v družini. Gre za prvi zakon v Sloveniji, ki opredeljuje nasilje v družini – poleg fizičnega nasilja so opredeljene še druge oblike nasilja: psihično, ekonomsko, zanemarjanje. Zakon med drugim postavlja varnost žrtve pred lastništvo bivališča, kar pomeni, da lahko za povzročitelja nasilja sodišče odredi izselitev.
Egipčanska dediščina v Ljubljani – Posebej za festival Egipt, ki ga gosti ljubljanski Cankarjev dom, je italijanski egiptolog Francesco Tiradritti zasnoval razstavo Faraonska renesansa. To je prva razstava staroegipčanske umetnosti in kulture pri nas, ki si jo bo moč ogledati vse do sredine poletja.
Prenova Kobilarne Lipica – V Kobilarni Lipica načrtujejo prenovo bazenskega kompleksa, jahalnice, graščine ter hotelov Maestoso in Klub. Načrt jasno omejuje, da na območju Kobilarne Lipica ni predvidena gradnja stavb, ki bi bile višje od sedanje najvišje stavbe, prepoveduje gradbene posege na zelenih površinah, rezerviranih za konje, ter ne predvideva širitve turistične dejavnosti. Prvi del obnove naj bi bil zaključen do leta 2010.
Petnajsti Jurčičev pohod – Petnajsti pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave je letos kljub slabemu vremenu potolkel rekord, saj se ga je udeležilo več kot 11.000 pohodnikov. Na 12 kilometrov dolgi poti je bilo med pohodniki veliko tistih, ki so včlanjeni v različna planinska društva in ti so letos obeležili tudi 115-letnico Planinske zveze Slovenije.
Telekom ostaja v državnih rokah – Komisija za prodajo Telekoma je vladi predlagala, naj deleža ne proda nobenemu od preostalih ponudnikov, niti islandskemu Skriptiju niti konzorciju Bain Capital, saj ponudbe niso bili pripravljeni uskladiti s pričakovanji komisije. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak pa ne izključuje objave novega razpisa, po njegovih besedah je odločitev o umiku države iz Telekoma pričakovati hitro.
8. marec, dan žena – Prvič so dan žena obeležili leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat so ga praznovali še 19. marca, od leta 1917 pa se ga praznuje 8. marca. V prejšnjem sistemu so pri nas na ta dan potekale bogate proslave, žene pa so obdarovali. Danes praznujemo skromneje, a kljub temu si ženske ne pustijo vzeti praznika, ki simbolizira ekonomsko, politično in socialno enakopravnost med spoloma. Na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu, na kateri so zbrani počastili dan žena, je ljubljanski župan Zoran Jankoviæ dejal: »Želim si, da bi bilo spoštovanje do naših partneric izkazano vsak dan, ne samo za osmi marec.«
Türk obiskal London – Slovenski predsednik Danilo Türk je prvič po prevzemu predsedniške funkcije obiskal London, kjer se je srečal z britanskim premierom Gordonom Brownom. Pogovarjala sta se o slovenskem predsedovanju EU, ob čemer je Brown pohvalil Slovenijo za »kar najbolj uspešno predsedovanje Evropski uniji«, pa tudi o podnebnih spremembah. Turk se je udeležil tudi mednarodne konference Britanskega sveta Živeti skupaj.
Nova ljubljanska potniška postaja bo leta 2010 – Zmagovalno idejno arhitekturno rešitev za potniško postajo Emonika, novi Potniški center Ljubljana, je izdelal in predstavil arhitekturni biro Ravnikar Potokar. Predvidoma bo dokončan do leta 2010, že za konec leta 2009 pa napovedujejo otvoritev trgovsko-zabaviščnega središča in dveh stolpnic s stanovanji, poslovnimi prostori in hotelom.
Splošna opozorilna stavka – Ker delodajalci in delojemalci na pogajanjih niso našli skupnega jezika, so se sindikati odločili za splošno opozorilno stavko. Delojemalci so sicer pristali na dvig osnovne plače za 6 odstotkov (brez upoštevanja božičnic in 13. plač), vendar pod težkimi dodatnimi pogoji delodajalcev, na katere niso želeli pristati. Po vsej Sloveniji so tako 12. marca delavci prekinili svoje delo na različne načine in različno dolgo. V stavki, ki ima pravno naravo interesne stavke, je sodelovalo vsaj 145.000 članov ZSSS (Zveze svobodnih sindikatov Slovenije), v okviru drugih sindikatov pa še nekaj deset tisoč zaposlenih. Najaktivneje so se stavki pridružili v dejavnostih trgovine, tekstilne ter kemične industrije.
Višja minimalna plača – Socialni partnerji so potrdili dogovor o dvigu minimalne plače za 28 evrov. Od 1. marca, ko je začela veljati, bo ta znašala 566,53 evra. Zdaj je na vrsti vlada, da dogovorjeno prelije v ustrezne zakonske spremembe.
Oglaševalec leta je Engrotuš – Naziv oglaševalec leta, ki ga podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica, je letos prejelo podjetje Engrotuš iz Celja. V zadnjem krogu se je za nagrado potegovalo pet nominirancev, komisija pa je svojo odločitev sprejela soglasno. Nagrado so podelili na zaključnem večeru 17. Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF). Oglaševalec leta postane podjetje, ki je v preteklem letu izstopalo predvsem z izvirnostjo in inovativnostjo svojega nastopa na trgu ter tako na svojevrsten način zaznamovalo preteklo leto v komunikacijskem smislu.
Najstarejša realka zopet polna – Gimnazija Jurija Vege v Idriji, naša najstarejša realka – prvih 55 učencev je sprejela pred 107 leti, je po končani obnovi, ko so vanjo investirali pet milijonov evrov, spet odprla svoja vrata. Nekaj manj kot 400 dijakov se je po slabih dveh letih »domovanja« v nekdanji idrijski osnovni šoli zelo razveselilo novih, modernih prostorov, predvsem pa telovadnice, ki je stara gimnazija ni imela.
Začela se je koledarska pomlad – Zaradi prestopnega leta, smo letos že 20. marca, nekaj minut pred sedmo uro zjutraj, stopili v koledarsko pomlad. Narava se na koledar tokrat ni ozirala, saj je sneg že v prihodnjih dneh znova pobelil vso Slovenijo. Koledarska pomlad traja od 21. marca (pomladansko enakonočje) do 21. junija (poletni solsticij – sončni obrat).
Obilno sneženje na veliko noč – Na velikonočno soboto so se uresničile napovedi vremenoslovcev. Čez dan je snežilo skoraj po celi Sloveniji in ponekod je zapadlo čez 50 centimetrov snega. Sneg je presenetil tudi Primorce, saj je pobelil Portorož, kjer ga niso vajeni. Razen žičničarjev, ki so se snega močno razveselili, pa je ta povzročil kar nekaj nevšečnosti; zaradi svoje teže je ponekod lomil drevje, na štajerskem koncu je 1500 odjemalcev ostalo brez elektrike, prav tako pa je, kot ponavadi, največ preglavic povzročil voznikom na cestah.
Sejem elektronike na Gospodarskem razstavišču – Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 18. do 20. marca potekal tradicionalni sejem elektronike z mednarodno udeležbo, kjer je razstavljalo več kot 115 podjetij (57 domačih in 58 tujih) iz 12 držav, poleg evropskih tudi razstavljavci iz ZDA in Kanade. Sejem je namenjen izdelkom in storitvam s širokega področja elektronike – od telekomunikacij, radiofuzije, mehatronike in robotike do multimedijske tehnologije, računalništva ter varnostnih in zaščitnih naprav.
Prestižna stanovanja na območju Tobačne Ljubljana – V prihodnjem letu se bodo na zemljišču Tobačne začela gradbena dela, kjer je predvidenih 565 dražjih stanovanj, prestižni hotel ter dve večnamenski športni in kulturni dvorani. Projekt je poleg gradnje športnega stadiona v Stožicah največji ljubljanski projekt, saj je naložba ocenjena na 290 milijonov evrov. Potekal bo v treh fazah, zadnja naj bi bila zaključena leta 2016.
Novi incidenti s Hrvaško – Sosedske odnose s Hrvaško so 19. in 20. marca zaznamovali incidenti ob meji z Dragonjo. 19. so hrvaški policisti upraviteljici primorskega upraviteljstva Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov kot uradni osebi slovenske državne institucije preprečili dostop do slovenskih zemljišč, s katerimi na levem bregu reke Dragonje upravlja sklad in jih ima v zakupu Joško Joras. Upraviteljica sklada je bila po uradni dolžnosti napotena na terenski ogled zemljišč, ki jih ima od sklada v zakupu Joras in na katerih so bili ugotovljeni protipravni posegi, ki predstavljajo motenje posesti skladovega zakupnika. Naslednji dan so hrvaški policisti prav tako ustavili novinarsko ekipo nacionalne televizije.
Preveč denarja za zastarele oklepnike – S slabimi novicami se je iz Nemčije vrnila strokovna komisija z obrambnega ministrstva. Niso želeli razkriti, koliko bi stala nadgradnja zastarelih nemških oklepnikov za radiološko-kemično-biološko (RKB) izvidovanje, ki jih Slovenija kot članica Nata mora imeti. Zastareli oklepniki so postali alternativa nakupu novih oklepnikov v vrednosti 33 milijonov evrov po tistem, ko je vlada sprejela sklep o varčevanju pri nakupih vojaške opreme, vendar bi nadgradnja stala preveč, je ocenila komisija. Ministru Erjavcu je že ponudila alternative, a končen odgovor še ni znan.
Velika izguba ljubljanskega Kliničnega centra – Ljubljanski Univerzitetni klinični center je imel lani 7,3 milijona evrov izgube. Člani sveta UKC so se strinjali, da za izgubo ni krivo vodstvo, temveč star in preživel sistem financiranja in sklepanja dogovorov, ki narekujejo programe, kritike pa so letele tudi na neodzivnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter konkretno na generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina.
Na obisku makedonski predsednik – 18. marca je na obisk v Slovenijo prišel makedonski predsednik Branko Crvenkovski. V pogovoru s predsednikom Türkom glede imena Makedonija in spora z Grčijo sta se strinjala, da je do imena mogoče priti s konsenzom. Crvenkovski je dodal, da se je Makedonija pripravljena pogajati o svojem imenu, ne bo pa pristala na diktat sosede Grčije. Crvenkovski se je sešel tudi s premierom Janšo, ki mu je potrdil nadaljnjo podporo v evroatlantskih ambicijah, s Francetom Cukjatijem in Zoranom Jankoviæem, ki ga je tudi gostil na delovni večerji.
Nagrada eTwining tudi v Slovenijo – V Bukarešti je potekala mednarodna letna konferenca eTwining (spletno partnerstvo evropskih šol), kjer je evropska komisija eno izmed osmih nagrad podelila tudi Osnovni šoli Solkan za projekt Kids H@nd in H@nd. Gre za projekt, pri katerem otroci od prvega do četrtega razreda spoznavajo različne načine enostavnega izražanja čustev brez jezika, ob tem pa se učijo medkulturnega dialoga.
Na avtocesti po novem vinjete – Vlada je 20. marca potrdila načrt uvedbe vinjet za cestninjenje na slovenskih avtocestah. Vinjete naj bi uvedli s 1. julijem in bi veljale za osebne avtomobile, medtem ko bodo tovorna vozila do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja ostala na obstoječem sistemu. Cena letne vinjete bo 55 evrov, polletne pa 35 evrov. Vinjete so začasna rešitev, ki bo veljala do uvedbe satelitskega cestninjenja. Cene naj bi zagotavljale nekoliko višjo raven pobrane cestnine kot v primeru obstoječega sistema, in sicer naj bi šlo za približno 20 milijonov evrov na letni ravni.
8,25 milijona evrov za poplave – Slovenija bo iz solidarnostnega sklada EU prejela 8,25 milijona evrov pomoči za odpravljanje posledic lanskih poplav. Predlog komisije s strani Evropskega parlamenta in Sveta EU sicer še ni potrjen (dokončna odločitev bo sprejeta maja), vendar pa predlogi komisije niso bili zavrnjeni.
Viktorji podeljeni – Viktor je zaenkrat edina medijska nagrada na slovenski medijski in popkulturni sceni. Dvoboj med nacionalno in komercialno TV-mrežo se je končal v prid prve; sedem viktorjev je šlo na RTV Slovenija, štiri pa na Pro plus. Viktor za življenjsko delo so letos dobili člani New Swing Quarteta, viktorja za posebne dosežke pa Marko Naberšnik, režiser filma Petelinji zajtrk. Prireditev sta vodila Slon in Sadež (Jure Karas in Igor Bračič).
Big Brother drugič – Sredi marca se je začel novi Big Brother, odmevni resničnostni šov. Po 92 dneh bo eden od 13 tekmovalcev bogatejši za 92.000 evrov, kar je največja nagrada v zgodovini resničnostnih šovov v Sloveniji. Producenti tudi napovedujejo, da bo ta šov še veliko bolj kontroverzen in neizprosen kot prejšnjo sezono. Voditeljica je ponovno Nina Osenar, nekdanja sanjska ženska.
Predlog predsednika za ustavne sodnike – Mandatno-volilna komisija je podprla predlog predsednika države Danila Türka, naj državni zbor na mesto ustavnega sodnika izvoli štiri nove ustavne sodnike – Mitjo Deisingerja, Jasno Pogačar, Jana Zobca in Ernesta Petriča. Petrič in Zobec sta dobila podporo vseh strank, Deisinger je ostal brez podpore Socialnih demokratov (SD) in Liberalne demokracije Slovenije (LDS), Pogačarjeva pa brez podpore LDS. »Kandidati so vrhunski strokovnjaki, zbrani so s področij, ki jih ustavno sodišče potrebuje, prav tako pa so se že izkazali v dosedanji karieri,« je povedal Erik Kerševan, svetovalec v uradu predsednika države v uvodni obrazložitvi Türkovega predloga.
Najdražji izdelek pluje po morju – Po Piranskem zalivu sta zaplula najdražja izdelka, narejena v Sloveniji. To sta dve jadrnici navtičnega podjetja Seaway, shipman 72 in 80. Za 22 metrov dolgo jadrnico je brez dodatne opreme treba odšteti tri milijone evrov, za dva metra daljšo sestrico pa še milijon več. Za shipmane so značilne izvrstne jadralne lastnosti, enostavno jih je voditi, slovijo pa tudi po svoji eleganci. Podjetje Seaway, ki ga imata v lasti brata Jakopin, je po svetu prodalo že 22 takih jadrnic.
Ekipa NE-ODVISNIH tudi v Italiji:NE-ODVISNI: vseprimorska kampanja za ozaveščanje otrok, mladostnikov in njihovih staršev o posledicah različnih odvisnosti je v marcu organizirala dogodke, klepete z mladostniki, ki so potekali na sedmih osnovnih šolah v pokrajini Furlaniji – Julijski krajini. Krajše nadaljevanje kampanje v sosednji državi je uvod v širšo čezmejno kampanjo za ozaveščanje o posledicah odvisnosti, ki teži tudi k izboljšanju čezmejnega sodelovanja obeh držav.
Povračilo premoženjske škode iz druge svetovne vojne? – 22. marca je minister za pravosodje Lovro Šturm predstavil delovni osnutek zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne. Gre za delovno gradivo, ki je po pojasnilu ministrstva javnosti predstavljeno z namenom, da se začne javna razprava o tem vprašanju. V Združenju materialnih oškodovancev okupatorjev druge svetovne vojne pozdravljajo osnutek zakona. Med opozicijskimi strankami so nasprotovanje osnutku izrazili v Zares in Slovenski nacionalni stranki (SNS), medtem ko so v SD in LDS pozdravili, da se je vlada lotila reševanja problema. Pričakujejo, da bo odškodninske zahtevke vložilo 100.000 od 150.000 upravičencev, to pa bi po ocenah ministrstva skupaj znašalo 600 milijonov evrov. Odškodnino bo izplačevala Slovenska odškodninska družba, najvišji možni znesek izplačila pa je po osnutku zakona omejen na 200.000 evrov. Upravičenci do poplačila materialne vojne škode so v osnutku zakona vsi slovenski državljani, ki so imeli leta 1945 jugoslovansko državljanstvo, ter njihovi dediči.
Novo Trubarjevo delo v NUK-u – V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so bogatejši za knjigo Noviga testamenta pusledni dejl, eno najpomembnejših Trubarjevih del, ki je bila natisnjena leta 1577 v Tübingenu. Omenjeno knjigo hranijo še v Kemptnu, Londonu, Pragi in Stuttgartu. Ravnatelj NUK-a dr. Mihael Glavan je vzpostavil stike z jeruzalemskim pravnikom Reubenom Yaronom, ki se je skrbno restavrirani Noviga testamenta pusledni dejl odločil prodati izvorni deželi. Kupnina za vsebinsko bogato Trubarjevo delo, ki ga je končal v svojih poznih letih in je zanimiva zaradi obširnih komentarjev k pismom apostolov in Janezovega evangelija, je stala 20.000 evrov.
Praznik vseh mater – 25. marca praznujemo neformalni praznik, materinski dan. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji 670.000 mater. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je 28 let. Višja starost mater ob rojstvu otrok naj bi bila predvsem posledica odlaganja rojstva prvega otroka na poznejši čas, ko bo ženska zaključila izobraževanje, se zaposlila, uredila stanovanjske razmere in vse ostalo za »odgovorno starševstvo«. V zadnjih letih, z izjemo lanskega leta, število rojstev pri nas še vedno upada.
Domovi za starejše – Po podatkih na sprejem v dom trenutno čaka 4000 starejših ljudi po Sloveniji. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na podlagi razpisa za koncesionarje, na katerega se je prijavilo 38 ponudnikov s popolnimi vlogami, tako podelilo še 20 koncesij za opravljanje domskega varstva starejših – zmogljivosti se bodo povečale z dosedanjih 14.400 na najmanj 16.800 mest do leta 2010. Na podlagi zadnjega razpisa za koncesionarje so prednost dali domovom v urbanih središčih in manjših krajih, po podatkih ministrstva pa so uspeli pokriti celo Slovenijo.
Padle zračne meje – Po odpravi nadzora na notranjih kopenskih in morskih mejah 21. decembra lani, ko je Slovenija skupaj še z osmimi vzhodno- in srednjeevropskimi novinkami EU vstopila v »schengen«, je bila 30. marca 2008, minuto čez polnoč, odpravljena še mejna kontrola na notranjih zračnih mejah.