Zgodilo se je v aprilu 2008

Najbogatejši Slovenec je Mirko Tuš – Revija Manager je tudi letos sestavila lestvico najbogatejših Slovencev. Zaradi same metodologije dela je najverjetneje veliko bogatih Slovencev izvzetih iz seznama, kajti za lestvico so bili uporabljeni le javno dostopni podatki. Upoštevali so kapitalsko premoženje fizičnih oseb, ne pa osebnega, to je nepremičnin, avtomobilov, jaht, umetnin … Meja za vstop na lestvico 100 najbogatejših je 7,2 milijona evrov. Sto najbogatejših je lani skoraj podvojilo svoje premoženje. Nekaj najpremožnejših z lestvice se je odselilo v tujino, v Veliko Britanijo, Monako … Letos si tako po vrsti sledijo Mirko Tuš (240 mio €), Darko Horvat (190 mio €), Igor Lah (145 mio €), Joc Pečečnik (92,5 mio €), Tomaž Lovše (72,8 mio €), Igor Akrapovič (70,9 mio €). Veliko presenečenje je žensko ime skoraj v samem vrhu lestvice.

Višje kazni za prehitro vožnjo – Neupoštevanje omejitve hitrosti na slovenskih cestah vas lahko stane po novem več kot 1000 evrov. V območjih umirjenega prometa (naselja) se bodo kazni podvojile, zunaj naselij bodo višje za polovico, na avtocestah pa za četrtino. Uvedba višjih kazni naj bi pripomogla k večji prometni varnosti, se strinjajo koalicijski poslanci, ki so z večino uspeli potrditi novelo novega zakona.

Protesti in napovedane stavke – April je minil v znamenju debat, protestov in pogajanj za višje plače v javnem sektorju. S svojimi plačami niso zadovoljni sodniki, zdravniki in šolniki. Po številnih slovenskih sodiščih so v začetku aprila potekali protestni zbori sodnikov, ki so izrazili nezadovoljstvo s plačno reformo in predstavili nadaljnje možne ukrepe za izboljšanje njihovega položaja. Ker jim ni bilo ugodeno (sodniško društvo je zavrnilo tri milijone evrov za povišanje plač), pripravljajo stavko. Zaradi prenizkih plač pa so stavko napovedali tudi zdravniki in šolniki. Fides (sindikat zdravnikov) je zahteval 30-odstotno zvišanje plač, vendar so konec meseca z vlado podpisali sporazum o reševanju stavkovnih zahtev in posebni tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Branimir Štukelj, glavni tajnik SVIZ-a (sindikati vzgoje in izobraževanja), pa je prepričan, da se bodo ob takem povišanju plač povsem porušila plačna razmerja med zdravniki in zaposlenimi v šolstvu; napovedano stavko kot skrajni ukrep za dosego ciljev o uskladitvi plač v primerljivih poklicih javnega sektorja pa so šolniki zaenkrat preklicali in odložili.

V Ljubljani kmalu novo pravoslavno središče – Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli občinski prostorski načrt za območje urejanja pravoslavne cerkve, kar je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predstavniki pravoslavne cerkve bodo kmalu začeli s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo kulturno-pastoralno središče na skupaj 1770 kvadratnih metrih. Pravoslavno središče bo zgrajeno tudi z donacijami. Doslej so predstavniki te cerkve zbrali že 200.000 evrov.

V devetletke drugi tuji jezik – Strokovni svet za splošno izobraževanje je soglašal s poskusno uvedbo drugega tujega jezika v devetletke že v naslednjem šolskem letu, in sicer v sedmem razredu. Postopoma se bo tako začel uvajati v osnovne šole drugi tuji jezik, do šolskega leta 2011/2012 pa naj bi se dveh tujih jezikov učili že vsi sedmošolci. Izbirali bodo lahko med hrvaščino, italijanščino, madžarščino, angleščino, francoščino in nemščino, ki se je bodo učili dve uri na teden.

Zavašnik kriv – Lastnik Lipe Robert Tomaž Zavašnik je kriv za tragedijo in obsojen na pet let zapora. Po mnenju sodišča je zaradi agresivnega oglaševanja prireditve pričakoval veliko obiskovalcev, ni pa dovolj poskrbel za njihovo varnost. Spomnimo, da so pred lokalom Lipa v Spodnjih Pirničah 23. decembra 2005 v gneči pred prireditvijo umrla tri dekleta.

Po vinjetah za avtoceste še vinjete za Ljubljano – Ljubljanski župan Zoran Janković resno razmišlja o uvedbi takse za vstop v Ljubljano, saj se bo določeno število voznikov ob uvedbi vinjet izognilo avtocestam in bodo iskali lokalne ceste, kar bo pomenilo še večji pritisk na Ljubljano. Omenjene novosti pa letos še ne bo, kajti najprej je na vpadnicah treba urediti parkirišča P + R. Zglede za vstopne takse v mesto je mogoče najti v Londonu in Stockholmu.

Kazen za vožnjo brez vinjet od 300 do 800 evrov – Globe za vožnjo po avtocestah brez vinjet bodo znašale od 300 do 800 evrov, sredstva iz naslova pobranih kazni pa se bodo stekla neposredno v državni proračun. Nadzor nad plačevanjem cestnine z vinjetami bo izvajal Dars, policija, prometni inšpektorat in carinska uprava. Vinjete bodo prodajali na bencinskih servisih, na AMZS, poskrbeti pa bo treba tudi za prodajo v tujini. Kot je že znano, bo polletna vinjeta, ki bo veljala šest mesecev od nakupa, stala 35 evrov, letna, ki bo veljala v koledarskem letu ter januarja naslednje leto, pa 55 evrov.

V gorah izgubljeni mladi Belgijci – Na območju Mangarta se je v začetku aprila izgubila skupina mladih Belgijcev, ki so v gore odšli neprimerno napravljeni (oblečeni v kratke hlače in majice ter obuti v športne copate). Pozno zvečer so poklicali na pomoč, nato se je v reševalno akcijo vključilo 14 gorskih reševalcev iz Bovca, pridružili so se tudi gorski reševalci iz Rateč in Kranjske Gore ter italijanski reševalci. Okoli 1. ure zjutraj so našli pogrešano skupino in jih oskrbeli s toplimi oblačili, hrano in pijačo. Ker skupina ni bila sposobna sama sestopiti, so jo v dolino pripeljali s helikopterjema Slovenske vojske in italijanske civilne zaščite.

Letošnja generacija devetošolcev šibkejša od lanske – Na spletnih straneh ministrstva za šolstvo in šport si je moč ogledati seznam prijav za vpis v srednje šole v šolskem letu 2008/2009. Na 26.085 razpisnih mest se je prijavilo 19.984 kandidatov, kar 468 manj kot lani, vendar tudi letos število prijav najbolj presega prosta mesta v ljubljanski regiji. Presežek je največji na Gimnaziji Bežigrad, sledijo ji Gimnazija Vič, Gimnazija Poljane in Gimnazija Šiška. Več prijav, kot imata mest, sta dobili tudi II. gimnazija v Mariboru in I. gimnazija v Celju.

Pomanjkanje vode v Slovenski Istri – V Slovenski Istri je vsako sezono večje pomanjkanje vode. V Rižanskem vodovodu Koper se bodo morali pred turistično sezono, ko se poraba vode podvoji, soočiti s podražitvijo vode, ki jo dobavljajo iz Istrskega vodovoda. Prepotrebne količine vode v sušnih mesecih črpajo tudi iz Kraškega vodovoda Sežana, ki skupaj s hrvaškim vodovodom zagotavlja okoli dve tretjini vode. Kljub temu bodo lahko vodne pipe poleti občasno zaprte. Direktor RVK Zdravko Hočevar si prizadeva za trajno rešitev oskrbe z vodo te regije. Na ministrstvu za okolje se bodo o trajnem vodnem viru Slovenske Istre izrekli še do poletja.

Mladim družinam 3,65 milijona evrov – Republiški stanovanjski sklad je objavil javni razpis za dodelitev subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega problema. Razpis je vreden 3,65 milijona evrov, subvencija pa se bo letos skoraj podvojila, in sicer bo družinskemu članu na leto dodeljenih 300 evrov. Za subvencijo je lahko od 7. do 26. aprila zaprosila mlada družina, torej po definiciji skupnost dveh ali enega starša z otrokom, ki ni šoloobvezen. Stanovanjsko vprašanje je morala taka družina reševati prvič, bodisi z nakupom, gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti, ob tem pa izpolnjevati dohodkovne pogoje za pridobitev subvencije ter seveda ne imeti v lasti drugega primernega stanovanja.

Pismo Drnovška Napolitanu – V javnost je prišlo pismo pokojnega predsednika Drnovška italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu kot odziv na njegove izjave o »krvoločnem besu« Slovanov, ki je pripeljal do izgona Italijanov iz Istre in priključitve Primorske Jugoslaviji. V pismu ga Drnovšek opozarja, da z enostranskim spominjanjem zgodovine »vedno znova spodbujamo revanšizme, sovraštva in zgodovinski revizionizem«. Drnovšek lani poslanega pisma, na katerega je Napolitano odgovoril, da je njegove izjave zdaj že pokojni predsednik napačno razumel, nikoli ni posredoval javnosti.

Kupujem slovensko – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, in slovenska podjetja iz branže so začela z nacionalno kampanjo Kupujem slovensko. S kampanjo snovalci ne pozivajo k izogibanju tujih izdelkov, ampak želijo potrošnike spomniti, da s kupovanjem slovenskih izdelkov oblikujejo tok, ki zagotavlja delovna mesta v slovenskem kmetijstvu in živilstvu ter ustvarja socialno varnost. Namen kampanje je torej povečati prodajo slovenskih izdelkov in s tem zaščititi več kot 100.000 delovnih mest v kmetijski in živilski panogi. Kampanjo so podprla izključno podjetja živilske industrije, torej zasebni kapital.

Obisk predsednika Türka v Južni Ameriki – Dr. Danilo Türk je v začetku aprila na uradni enotedenski turneji obiskal štiri države v Latinski Ameriki: Peru, Brazilijo, Kolumbijo in Venezuelo. Najprej se je srečal s predsednikom Republike Peru dr. Alanom Garcio Perezom. Kot je novinarjem na začetku obiska pojasnil predsednik, je bila njegova pot v Latinsko Ameriko tesno povezana s prioritetami slovenskega predsedovanja EU in s tem povezanim vodenjem vrha EU-Latinska Amerika, ki bo potekal maja v Limi. »Latinska Amerika se gospodarsko in politično dobro razvija ter postaja vse pomembnejši partner Evropski uniji,« je dejal predsednik.

Gibanje za pravičnost in razvoj ima odslej prostore – Društvo Gibanje za pravičnost in razvoj, katerega ustanovitelj in idejni vodja je pokojni predsednik Janez Drnovšek, je na Partizanski cesti 12 v Mariboru odprlo svoje prve prostore. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo fotografij in knjig Janeza Drnovška ter projektov gibanja, ki bo trajala do 6. maja. Predsednik gibanja Stane Pejovnik je dejal, da so Drnovškovi vizionarski pogledi tisto, kar bo gibanje združevalo tudi v prihodnje.

Izgube na Ljubljanski borzi – Letos so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali za 35 odstotkov, v ospredju sta delnici Petrola in Telekoma, ki sta se pocenili za skoraj 50 odstotkov. Sredi aprila je na borzi zavladala panika, saj je prišlo do največjega dvodnevnega padca tečajev v zgodovini Ljubljanske borze. Od začetka leta je izguba znašala več kot šest milijard evrov.

13. Slovenski dnevi knjige – Na različnih prizoriščih po Sloveniji, od Ljubljane do Kopra, so se med 21. in 25. aprilom odvijali že 13. Slovenski dnevi knjige. Uradno odprtje je bilo na osrednjem prizorišču v ljubljanskem parku Zvezda, kjer so kot slavnostni govorniki med drugim nastopili predsednik države Danilo Türk, minister za kulturo Vasko Simoniti in ljubljanski župan Zoran Janković. Geslo letošnjih prireditev je bilo Jezik je svet. Na osrednjem prizorišču je potekal živahen knjižni sejem na prostem, sodelovalo je okoli šestdeset založb, popoldne in zvečer pa se je zvrstilo precej koncertov slovenskih in tujih etno skupin ter kantavtorjev.

Festival prostovoljstva mladih – Združenje za promocijo prostovoljstva je od 14. do 20. aprila pripravilo Festival prostovoljstva mladih. Po vsej Sloveniji so ta teden potekali dogodki, povezani s prostovoljstvom, osrednji dogodek pa je bil 17. aprila na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer so cel dan potekale delavnice, zvrstile so se glasbene, plesne in druge točke, v katerih so se predstavljali mladi prostovoljci.

Ljubljanski ZOO dobil prvega večjega sponzorja – Do prihodnjega marca bodo medvedi (Meta, Jaka in Čupa) in volkovi v ljubljanskem živalskem vrtu bivali skupaj v novem brlogu. Milijon evrov je k projektu prenove dala družba Georient. Celotna prenova živalskega vrta, ki se bo zgodila v sedmih letih, bo stala približno 60 milijonov evrov. Glede potrebnih sredstev se vodstvo zanaša tudi na donatorje in sponzorje. Ljubljanski ZOO sicer letno obišče 220.000 obiskovalcev, kar ga uvršča na seznam najbolj obiskanih turističnih točk takoj za Postojnsko jamo oziroma najbolj obiskano destinacijo med domačim prebivalstvom.

Škof Rožman v zgodovini – Zveza združenj borcev in Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije sta v Muzeju novejše zgodovine predstavila zbornik Škof Rožman v zgodovini. Eseje o delovanju škofa Rožmana so pisali dr. Janko Pleterski, dr. Ljubo Bavcon, dr. Spomenka Hribar, Janez Kos in dr. Marjan Žnidarič. Glavna vrednost zbornika so v eni knjigi zbrani arhivski in drugi dokumenti, ki so bili do zdaj objavljeni v različnih literaturah.

Kip Janeza Drnovška naj bi stal v Zagorju – Zagorski župan Matjaž Švagan vztraja pri ideji, da bi se mestni trg v Zagorju, kjer je bivši predsednik tudi pokopan, imenoval po Janezu Drnovšku. Tu bi stal tudi njegov spomenik, ki pa naj bi ga odkril predsednik ZDA, George Bush, ki mu je Švagan že poslal vabilo, prav to dejanje pa je v slovenski javnosti sprožilo številne kritike.

Najmanj razvita občina je Kuzma – Iz predloga sklepa o določitvi stopnje razvitosti občin, ki je že v vladnih gradivih, je razvidno, da je najmanj razvita občina v Sloveniji občina Kuzma na Goričkem (skrajni severovzhod Slovenije), najbolj pa Mestna občina Ljubljana. Ljubljana kot najbogatejša občina je tako kar štirikrat bolj razvita od Kuzme.

Bolnišnica Franja na seznam kulturne dediščine – Prenova partizanske bolnišnice Franje, ki so jo lanska jesenska neurja dobesedno odplavila, naj bi bila končana do leta 2010. Sredstva za letos in drugo leto naj bi bila zagotovljena; 200.000 evrov za dokumentacijo in 1,6 milijona evrov za inventar in sanacijo okolja. Največ problemov bo pri avtentičnem opremljanju bolnišnice, saj se je v ujmi kar 465 od 797 izdelkov izgubilo. Iniciativni odbor za vključitev Franje na Unescov seznam kulturne dediščine je povprašal za mnenje o tem 50 zdravniških društev po svetu; ena tretjina jih je že odgovorila, in sicer pozitivno.

Kosovel v angleščini – Izšla je pesniška zbirka Srečka Kosovela v angleščini. Prevode sta prispevala povratnik iz Avstralije Bert Pribac in Avstralec David Brooks. Posamezni prevodi pesmi našega literata Kosovela so se pojavljali že v preteklosti, pravkar izdana knjiga The Golden Boat (Zlati čoln) pa postavlja pesnika Krasa ob bok velikim evropskim literatom in predstavlja doslej največjo zbirko prevedenih pesmi.

Srečanje v OŠ Velike Lašče – V prostorih Osnovne šole Velike Lašče so18. aprila letos obeležili 500-letnico Trubarjevega rojstva s srečanjem slovenskih in zamejskih šol, kje je živel in deloval Primož Trubar. To je bil velik in pomemben dan za velikolaško šolo, v katero se je na srečanje zgrnilo preko 250 učencev ter preko sto učiteljev in mentorjev iz Slovenije in tujine.

Nov most čez reko Soro – S pomočjo največjega žerjava v Sloveniji so čez reko Soro pri vasi Spodnja Luša postavili 27 ton težek most, ki je stal 140.000 evrov. Starega lesenega je pred sedmimi meseci odnesla deroča Sora. Gre za največjo naložbo v občini Škofja Loka v okviru popoplavne sanacije, postavitev pa je bila prava atrakcija, ki je v nedeljskem popoldnevu privabila veliko gledalcev.

Slovensko naj smučišče – V Rogaški Slatini je bil zaključek akcije Slovensko naj smučišče 2007/2008, kjer najboljše slovenske smučarske centre pri nas izbirajo izključno smučarji prek radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija, turistično-informativnega spletnega portala www.dj-slovenija.si ter sodelujočih spletnih portalov. Nekaj manj kot 19.000 glasov je prejelo kar 76 različnih slovenskih smučišč. Prvo mesto v svojih kategorijah sta tako kot lani osvojila Krvavec (kategorija veliki smučarski centri) in Celjska koča (manjši smučarski centri), Stari vrh pa je po lanskem drugem mestu letos pristal na najvišjem mestu v kategoriji srednje velikih smučarskih centrov.

Oklepniki 8×8 – Nabava oklepnikov 8×8 finskega proizvajalca Patria je v javnosti sprožila mnoge polemike o smotrnosti nabave in transparentnosti razpisa. 136 oklepnikov 8×8 naj bi stalo 278 milijonov evrov, problem pa je v tem, da niso tako opremljeni, kot bi morali biti oziroma so nekateri opremljeni tako kot oklepniki 6×6, ki jih ima naša vojska že zdaj. Sporno pa je tudi, da se je v preiskovalni komisiji, ki jo sicer vodi poslanec Milan M. Cvikl, znašel sodni izvedenec dr. Ivan Prebil, ki dela za Patriino konkurenco.

Janša na Japonskem – Potem ko se je premier Janez Janša na Japonskem srečal s predstavniki več japonskih podjetij, se je zadnji dan obiska v tej državi v Tokiu pogovarjal z japonskim premierom Jasuom Fukudo. Osrednja tema pogovora v rezidenci predsednika japonske vlade Kantei so bile možnosti za krepitev dvostranskega sodelovanja, zlasti na gospodarskem področju. Med drugim sta govorila tudi o reformi Združenih narodov, kjer je Janša potrdil slovensko podporo japonskemu stalnemu članstvu v Varnostnem svetu ZN.

Srečanje v Laščah – Lašče, ki je 18. aprila letos v prostorih šole obeležila 500-letnico Trubarjevega rojstva s Srečanjem slovenskih in zamejskih šol, kje je živel in deloval Primož Trubar. To je bil velik in pomemben dan za velikolaško šolo, v katero se je na srečanje zgrnilo preko 250 učencev, preko sto učiteljev in mentorjev iz Slovenije in iz italijanske strani, z Reke.
 

AM

Podobne teme: