Zgodilo se je v januarju 2008
V novo slovensko evropsko in Trubarjevo leto – Veseli december, silvestrovanja, obdarovanja, petarde, ognjemeti po vsej Sloveniji so za nami. Vstopili smo v šestmesečni resnejši in odgovornejši čas, v predsedovanje EU. Predsednik vlade RS Janez Janša, ki bo za šest mesecev tudi predsednik Sveta Evropske unije, je prvi januar med drugim obeležil s sledečimi besedami: »Slovenija je danes začela z vodenjem Sveta Evropske unije. Za nas in našo državo je to velika priložnost in velika odgovornost. Slovenija je prva nova država članica, ki bo vodila Evropsko unijo, in zelo verjetno tudi edina, saj bo 1. januarja 2009 začela veljati nova evropska pogodba …«Leto 2008 pa bo v Sloveniji v celoti zaznamovano tudi s 500-letnico rojstva Primoža Trubarja (1508-1586).
Praznična poslanica za Slovence doma in po svetu – Predsednik vlade Janez Janša je voščil vesel božič in novo leto 2008 vsem Slovenkam in Slovencem, sodržavljankam in sodržavljanom Slovenije ter Slovencem, ki živijo izven meja Slovenije. Slovencem v zamejstvu in po svetu pa je poslal še posebej božično-novoletno spletno poslanico. Skupaj s svojo spremljevalko Urško Bačovnik in ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom pa se je v Ljubljani udeležil že tradicionalnega silvestrskega praznovanja za brezdomce, ki ga prirejata Dnevni center za brezdomce in Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote.
Silvestrovanje na Kongresnem trgu – Novi predsednik države Danilo Türk je na RTV SLO voščil vsem prebivalcem Slovenije, slovenskim zamejcem in Slovencem po svetu srečno novo leto 2008. Na silvestrski večer pa se je odpravil na ljubljanske ulice v spremstvu svoje soproge. Množica, ki je na Kongresnem trgu pričakovala vstop v novo leto, je bila nad prisotnostjo predsednika več kot navdušena.
Zakaj 1. januar? – 1. januar kot začetek leta je usklajen z gregorijanskim koledarjem, ki sta ga leta 1582 uvedla papež Gregor XIII. in neapeljski zdravnik, matematik in astronom A. Loisius Lilius. Po njegovi smrti pa je delo nadaljeval Christopher Clavius, matematik iz Bamberga. Zaradi gregorijanskega koledarja imamo v 400 letih tri prestopna leta manj kot po julijanskem koledarju, ki je bil uveljavljen pred njim. Gregorijanski koledar so v samem začetku sprejele le maloštevilne tedanje države, osvojen je bil postopno. Danes velja gregorijanski koledar praktično po vsem svetu, pravimo mu novi stil. Računanje časa po tako imenovanem starem stilu pa je zadržala pravoslavna cerkev vse do danes.
Prvega januarja največ rojstnih dnevov – Največ Slovencev praznuje rojstni dan 1. januarja, najmanj pa 31. decembra. Največ rojstev je v četrtek ali petek, najmanj pa v nedeljo.
Začelo se je leto medkulturnega dialoga – V Ljubljani so se 9. januarja 2008 začele slovesnosti ob začetku evropskega leta medkulturnega dialoga, ki ga je razglasila Evropska komisija. Njegov namen je doseči višjo stopnjo kulture dialoga in več medsebojne komunikacije v civilni družbi predvsem med mladimi
O delu DZ v letu 2007 – Predsednik Državnega zbora France Cukjati je povedal, da je parlament v letu 2007 sprejel 31 zakonov, 80 novel in opravil 45 ratifikacij. Opravil je tudi enajst rednih in šest izrednih sej, na katerih je bilo 22 obstrukcij. Cukjati je še dodal, da je državni svet lani sprejel odložilni veto na šest zakonov. Od tega je DZ pri ponovnem odločanju dva zakona sprejel, treh pa ne, medtem ko bo o enem zakonu znova odločal v letu 2008.
Slovenija prvič dobiva krovno blagovno znamko – Blagovna znamka Slovenije naj bi končno zaživela. Znamko, poimenovano Slovenijo čutim oziroma I feel Slovenia, že uporabljajo v turizmu, poslej pa se je bo posluževala tudi državna uprava. Država naj bi za trženje znamke letos namenila 400.000 evrov. Direktor Urada za komuniciranje Anže Logar je izjavil: »Slovenija prvič dobiva krovno blagovno znamko, ki pokriva tako področje turizma kot tudi področje Slovenije kot države.«
Obmejni pas s Slovenijo bo na tržaški strani varovalo 150 policistov – Posebna policijska enota s 150 možmi in približno 30 policijskimi patruljami, ki naj bi na Tržaškem hkrati patruljirale dan in noč, sta italijanski odgovor na padec meje in umik policijskih postaj z mejnih prehodov. Novi postaji bosta imeli sedež na Fernetičih in Škofijah, njihova naloga pa bo ohraniti varnost na Tržaškem Krasu.
Hrvaška je s 1. januarjem 2008 uveljavila ekološko-ribolovno cono (ERC) – Veliko dela bo treba vložiti v reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško, ki je v novem letu kljub nasprotovanju Slovenije in Italije že uveljavila ekološko-ribolovno cono tudi za članice Unije. Če tu ne bo šlo gladko, pa naj bi kmalu prišlo do premikov pri vprašanju meje. Skupina slovenskih mednarodnopravnih strokovnjakov, ki pripravljajo pravni okvir za reševanje meje med sosedama, in komisija za ugotavljanje stanja na meji bosta v kratkem predstavili svoje ugotovitve. Te bodo podlaga za odločitev slovenske vlade o nadaljnjih korakih, med njimi o tistem, ki se tiče Meddržavnega sodišča v Haagu.
Kaj sploh prinaša uveljavitev ERC? – Z uveljavitvijo ekološko-ribolovne cone je Hrvaška dobila pravico do raziskovanja in izkoriščanja bogastva Jadranskega morja od zunanje meje hrvaških ozemeljskih voda do sredinske črte v Jadranskem morju. ERC sicer ne pomeni prostora hrvaške ozemeljske suverenosti, ima pa Hrvaška izključno pravico do ribolova v svoji coni, pravico do pregona ladij, ki bodo kršile predpise, znotraj ERC lahko gradi tudi umetne otoke ali prepove manevre vojnim ladjam tujih držav na območju, ki je do zdaj veljalo za odprto morje.
Država se bo še naprej umikala iz gospodarstva – Po odmevni privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor je pričakovati tudi nadaljevanje umika države iz gospodarstva; med drugim nadaljevanje privatizacije Zavarovalnice Triglav, prodaje 49,13-odstotnega lastniškega deleža Telekoma Slovenije, NLB ter odprodajo deležev v nekaterih drugih pomembnih podjetjih. Z letom 2008 prihaja tudi do novosti na področju dohodninske zakonodaje, saj davčnim zavezancem ne bo več treba izpolnjevati dohodninskih napovedi, znižal pa se bo tudi davek na izplačane plače.
Na Erjavčevi kmalu častna straža – Novi predsednik države Danilo Türk bo izkoristil možnost in pred predsedniško palačo uvedel častno stražo. Kdaj naj bi na Erjavčevi stali vojaki in koliko časa na dan naj bi bili tam, še ni znano, saj je predlog še v fazi priprave. Jasno pa je že, da bosta pred prostori predsednika republike stala po dva vojaka, menjava straže pa je predvidena na dvajset oziroma trideset minut. Za vojake bo sicer treba urediti tudi ustrezne prostore v predsedniški palači ter pred njo postaviti hišice, ki jih bodo varovale pred dežjem in snegom. Naj spomnimo, da je predlog, da naj bi bil Türk prvi predsednik v zgodovini Slovenije, ki naj bi imel častno stražo, podala vlada decembra lani.
V vladnem kabinetu so prepričani, da se da tako krepiti državne simbole in domoljubje. Večina sosednjih držav častno stražo že ima – stalne nima le Avstrija.
V noči s starega na novo leto podražitev naftnih derivatov – Spremenile so se cene naftnih derivatov v Sloveniji. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je zvišala za 0,022 evra na 1,055 evra. Liter 98-oktanskega bencina se je podražil za 0,020 evra na 1,074 evra. Dizelsko gorivo je dražje za 0,027 evra in je zanj tako po novem treba odšteti 1,072 evra na liter. Dražje je tudi kurilno olje, in sicer za 0,035 evra, tako da liter stane 0,739 evra.
Povprečnemu Slovencu gre vse slabše – 34 odstotkov Slovencev si leta 2006 ni moglo privoščiti enotedenskih letnih počitnic. Zveza društev upokojencev Slovenije pa je ob trenutnih podražitvah prehrambenih izdelkov vse bolj zaskrbljena nad slabšanjem položaja velikega števila upokojencev.
Nove podražitve živil in raznih storitev – V ponedeljek, 7. januarja, se je podražilo več osnovnih živil: mleko in mlečni izdelki so znova dražji za od 12 do 16 odstotkov, testenine za približno 20, limone kar za 60 odstotkov. Poleg tega so se podražili še moka, mesni izdelki in olje tistih proizvajalcev, ki izdelkov niso podražili že decembra. Dražja je tudi ekološko pridelana in vegetarijanska hrana, elektrika in druge storitve. Zdaj se draži še zmrznjena hrana, plin, bencin, marca pa se bo zvišala cena vrtcem (toda otroški dodatek naj bi s 1. januarjem letos zvišali za 8,4 odstotka). Vrste pri skladiščih Karitasa in Rdečega križa so vse daljše, ljudje čakajo na pakete s sladkorjem, moko, oljem, rižem, mlekom in drugimi prehrambenimi izdelki.
Vlada poskuša pomagati najbolj ogroženim – Vlada je kot enega izmed ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja ljudi z nizkimi dohodki sprejela predlog novele zakona o dohodnini. Ta poleg splošne olajšave, ki za leto 2008 za vse zavezance znaša nekaj manj kot 3000 evrov, uvaja še dodatno splošno olajšavo, določeno v dveh višinah. Z dodatnima davčnima olajšavama se bo izboljšal davčni in materialni položaj za približno 205.000 ljudi.
Jelinčičeva poslanska skupina SNS skoraj razpadla – Poslanci Slovenske nacionalne stranke (SNS) Barbara Žgajner Tavš, Bogdan Barovič in Boštjan Zagorac naj bi se pridružili podpredsedniku SNS Sašu Pečetu in ustanovili novo poslansko skupino, imenovano Lipa. Barovič si je čez dan ali dva premislil in preklical odstop, saj mora imeti vsaka poslanska skupina v DZ vsaj tri člane, brez Baroviča pa jih SNS ne bi imela. Zmago Jelinčič Plemeniti trdi, da z izstopom treh članov SNS ne bo razpadla. Novo društvo LIPA naj bi se prelevilo v politično stranko in že išče člane zanjo. Pojavljajo se špekulacije, da se bodo pridružili Slovenski ljudski stranki (SLS).
Ob 65-letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona – Na Osankarici je potekala prireditev ob 65-letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona, na kateri je 400 zbranih nagovoril Karl Erjavec. »Slovenskemu narodu je treba povedati, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo partizanskega odpora,« je ob tej priložnosti zatrdil minister za obrambo, ki je na spominski slovesnosti tudi položil venec v imenu predsednika republike Danila Türka ter resorja, ki ga vodi. Med drugim je Erjavec tudi dejal: »Danes ne bi bilo Slovencev niti slovenske države, če Slovenci ne bi bili trdoživi in uporniški ter če ne bi imeli radi svoje domovine.«
Prizadevanje za odpravo vojne škode – Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm se je v četrtek, 17. januarja 2008, sestal s predstavnico Društva izgnancev Slovenije Ivico Žnidaršič, ki je predstavila dosedanje delo društva pri zbiranju gradiv, povezanih z izgnanci ter materialno vojno škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno. Srečanje je potekalo v okviru prizadevanja ministrstva za pravosodje za odpravo posledic vojne škode, ki je med drugo svetovno vojno nastala na premoženju.
V Dražgošah slovesno – Pri osrednjem spomeniku v Dražgošah, ki že leta čaka na obnovo, je 13. januarja potekala slovesnost v spomin na znamenito bitko narodnoosvobodilnega boja. Pred 66 leti je 41 Dražgošanov plačalo davek boja med partizani in Nemci s svojimi življenji (80 jih je bilo poslanih v koncentracijska taborišča), saj so zaman prosili partizane, naj se umaknejo iz njihove vasi, ker ni bila primerna za tak boj. Pobitih je bilo še devet partizanov, vas pa požgana. Nekaj dni zatem je nemška policija našla še 17 partizanov in jih umorila, nekaj je bilo tudi ranjenih. Letos je bil slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk.
Slovenec leta 2007 Danilo Türk – Nedeljski dnevnik je na sklepni prireditvi za Slovenca leta 2007 razglasil Danila Türka, ki je po izboru bralcev najbolj priljubljena osebnost minulega leta. Častni Slovenec leta 2007 po izboru uredništva je Janez Drnovšek, listino za posebne dosežke pa je po izboru uredništva prejel plavalec Peter Mankoč.
Izbrana Slovenka leta 2007 – Na svečani prireditvi v SNG Drama Ljubljana je bila razglašena Slovenka leta 2007, ki so jo izbrali bralci in bralke revije Jana. Laskavi naziv je letos prejela mag. Lilijana Kornhauser Cerar. Priznanja je bila izredno vesela in poudarila, da njena zmaga dokazuje, da ima človečnost v Sloveniji globoke korenine.
Predsednik slovenske vlade Janez Janša in Urška Bačovnik sta zaročena – Da je predsednik vlade zaročen, lahko beremo v uradnem življenjepisu na premierovi spletni strani, ki se končuje z odstavkom: »Je oče sina Žana in hčerke Nike, ki sta študenta. V prostem času igra nogomet, golf, smuča, deska na snegu, najraje pa zahaja v slovenske gore, kjer je spoznal tudi svojo zaročenko Urško Bačovnik, zdravnico.«
Zbirateljski kovanci evra že na prodaj – V četrtek, 10. januarja 2008, se je v vseh enotah Deželne banke Slovenije pričela prodaja zbirateljskih dvokovinskih kovancev za 3 evre. Prodajajo se v treh različnih oblikah, in sicer kot tečajni kovanci in tečajni kovanci v omejeni polirani izvedbi (v prodaji od 10. januarja 2008 – posameznik lahko kupi do pet tečajnih kovancev in po en kovanec v polirani izvedbi) ter v setu s tečajnimi slovenskimi evrokovanci za 2008.
Ryanair se poslavlja od Maribora – Letalske karte za polete med Mariborom in Londonom z letalsko družbo Ryanair je že nekaj tednov mogoče rezervirati le do 27. marca. Irski nizkocenovni prevoznik bo s tem datumom najverjetneje prenehal leteti med Aerodromom Maribor in londonskim letališčem Stansted.
Slovenski avto leta je Audijev A4 – Žirija, ki jo sestavljajo slovenski mediji s področja avtomobilizma, je za slovenski avto leta 2008 izbrala Audijev A4. Omenjeni model je dobil največ točk, in sicer pred mazdo 2, peugeotom 308, renaultom twingom in toyoto auris.
Odslej varnejša potovanja s turističnimi agencijami – 15. januarja 2008 je začela veljati novela zakona o varstvu potrošnikov, ki zagotavlja upravno varstvo potrošnikov tudi na področju organiziranih paketnih potovanj ter na področju nepoštenih pogodbenih pogojev.
Prva katoliška devetletka v Sloveniji – Sprva bosta v okviru OŠ Alojzija Šuštarja delovala dva prva, en drugi in en tretji razred. Dve leti naj bi gostovala v prostorih Škofijske gimnazije, v načrtu pa je zidava nove šole v neposredni bližini zavoda. Nekateri jo pozdravljajo, drugi ne. V Sloveniji sicer že delujejo štiri katoliške gimnazije. Posebnost katoliške osnovne šole je verski pouk kot obvezni predmet. Tudi sicer bo šola v znamenju krščanskih vrednot in praks. Šolsko leto bodo začeli in zaključili z mašo, posebej bodo obeleževali cerkvene praznike, vpišejo pa se lahko učenci iz vse Slovenije.
Slikarjev poklon domovini – Rudi Španzel, avtor slike Mize radosti, velike 8 krat 2 metra, je svoj »poklon domovini« po treh mesecih dela tako rekoč še svežega prinesel v Kongresni center na Brdu pri Kranju, in to takoj prve dni novega leta. Triptih temelji na mitološki zgodbi, slikar je prek antičnega izročila in upodobitve treh boginj, Atene, Here in Afrodite, prikazal sodobno tematiko Evrope in Slovenije. »Slika je obtežena s simboli, vsak patriot jih bo razbral, za Evropejce pa bo vir informacij o naši zgodovini, življenju in občutjih v teh prostorih,« je dejal avtor slike.
Primorski oktet Simon Gregorčič deluje že 30 let – Tik pred koncem leta so z odmevnim nastopom 30. obletnico delovanja in ustvarjanja proslavili pevci iz Okteta Simon Gregorčič.
Dva od njih sta člana sestava že od začetka. Tudi ustanovitelj in umetniški vodja Metod Bajt je pri oktetu že polovico svojega življenja.
Društvo staro 100 let – Društvo Simon Jenko iz Temnice bo letos z nizom prireditev obeležilo stoto obletnico delovanja. Društvo je bilo pred sto leti ustanovljeno kot prosvetno društvo. Danes šteje več kot 70 članov in deluje v petih sekcijah: kulturni, športni, izobraževalni, turistični in sekciji žena. Namen društva je druženje, poživljanje vaškega življenja in promocija kraja.
Postojnska godba je začela z nizom prireditev ob jubileju – V soboto, 19. januarja 2008, so začeli s celo vrsto koncertov, ki so del praznovanja 200. obletnice nastanka Postojnske godbe 1808, katerega vrhunec bo prve dni julija. V kulturnem domu bo prvi gostoval Pihalni orkester glasbene šole Grosuplje.
Priznanja za slovenski film Petelinji zajtrk – Uspešni domači film Petelinji zajtrk, celovečerni prvenec mladega scenarista in režiserja Marka Naberšnika – po istoimenskem romanu priznanega Ferija Lainščka – je od premiere 17. oktobra do 18. decembra lani osvojil že okoli 125.000 gledalcev in tako tudi peto zlato rolo, priznanje, ki ga od leta 2001 podeljujeta Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in podjetje Kolosej kinematografi najuspešnejšim domačim filmom vsakič za preseženih 25.000 gledalcev.
Nova knjiga o osamosvojitvi Slovenije in dogodkih drugod: Naše korenine, leto 1991 – čas osamosvajanj, groženj in vojne – V celjskem Narodnem domu so predstavili knjigo brigadirja Viktorja Krajnca Naše korenine. V njej opisuje leto 1991, »čas osamosvajanja, groženj in vojne«. Vendar ne le dogajanja pri nas, tudi v Evropi in vsem svetu, saj je bilo to leto leto velikih sprememb. V knjižni obliki so dejansko izšli članki, ki jih je Celjan Viktor Krajnc, brigadir Slovenske vojske, ob 15-letnici osamosvojitve in vojne za Slovenijo v rubriki Naše korenine objavljal v reviji Slovenska vojska. Kot je dejal, je lahko knjiga tudi primerna literatura za domoljubno oziroma državljansko vzgojo v šolah. Predstavitve knjige, ki je izšla v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenije in Muzejem novejše zgodovine Slovenije, so se udeležili najvišji predstavniki Slovenske vojske, policije, veteranskih organizacij in mnogi drugi.
Pesniški turnir 2008 v Mariboru in drugod po Sloveniji – Pesniški turnir je zagotovo ena osrednjih literarnih prireditev v Sloveniji, prav tako pa obvezni del vsakoletnih Slovenskih dnevov knjige. Je tudi edina literarna nagrada, ki se podeljuje v Mariboru. Poteka že od leta 2001, nanj pa se vsako leto prijavi okoli 150 pesnikov iz cele Slovenije. O vse večji prepoznavnosti priča tudi dejstvo, da je ministrstvo za kulturo turnir vključilo v triletni program financiranja, že lani pa je denar prispevala mariborska občina. V Novem mestu bo polfinalni turnir 29. marca, v Velenju bo srečanje 5. aprila, finalni večer bo 19. aprila, in sicer se prireditev spet vrača v Viteško dvorano mariborskega gradu, kjer bo osrednji gost pesnik, pisatelj in prevajalec Josip Osti. Finalistov bo dvanajst. Letošnji turnir se bo poklonil tudi pokojnemu Francetu Forstneriču, ki je bil član prve žirije.
Marjetica Potrč razstavlja v New Yorku – V Ljubljani rojena in svetovno uveljavljena umetnica in arhitektka Marjetica Potrč je v začetku januarja letos v galeriji Max Protetch v New Yorku odprla razstavo z naslovom »Future Talk Now: The Great Republic of New Orleans«. V isti galeriji je Potrčeva obenem kuratorka razstave risb pokojnega ameriškega arhitekta Samuela Mockbeeja.
V knjižnici Sveta Evrope že več kot 500 knjig v slovenščini – V Svetu EU v Bruslju so odprli prenovljeno knjižnico, kjer so na voljo tudi knjige v slovenskem jeziku. Na razpolago jih je že več kot 500. Bralci si lahko izposodijo knjige slovenskih pisateljev in pesnikov, prevode znanih tujih avtorjev, poleg tega pa tudi dvd-je s slovenskimi filmi. V slovenskem jeziku je na voljo veliko romanov, kratkih zgodb in poezije. Izposoditi si je mogoče tudi razne priročnike.
Slavnostni koncert ob 100-letnici Slovenske filharmonije – Orkester Slovenske filharmonije je 13. januarja 2008 s slavnostnim koncertom obeležil stoletnico ustanovitve svojega predhodnika, ki je pod enakim imenom nastal leta 1908 na pobudo Glasbene matice. S koncertom je počastil še lansko stoletnico rojstva Marjana Kozine, prvega upravnika novo ustanovljene filharmonije po drugi svetovni vojni.
Kamenodobna Venera iz Murske Sobote na ogled v Cankarjevem domu – V prvem preddverju Cankarjevega doma bo do sredine marca na ogled dobrih pet tisočletij stara kamenodobna Venera iz Murske Sobote, ki so jo našli novembra lani med arheološkimi raziskavami v okviru gradnje avtocest.
Konec znane vokalne zasedbe – Svojo pot je končal New Swing Quartet, ena najbolj znanih slovenskih vokalnih zasedb (z Otom Pestnerjem)
V Grgarskih Ravnah so odprli Zeliščni center – Dolgoletna želja planotarjev se je izpolnila, dobršen del kruha si bodo lahko odrezali kar zgoraj, na planoti. In to na najbolj prijeten način – z rožicami, zelišči, domačim sadjem, sonaravno pridelano hrano … Skratka, z najžlahtnejšim, kar raste do tisoč metrov visoko. V Grgarskih Ravnah je namreč zaživel Zeliščni center. Gre za skupno naložbo mestne občine Nova Gorica in države, ki so ga oplemenitili tudi z evropskim denarjem. V Zeliščnem centru so: sodobno opremljena kuhinja po standardih HACCP, prostor za predelavo sadja in zelenjave, sušilnica za sadje, večnamenski prostor za izobraževanje, razstave in degustacije, kjer je dovolj prostora za 60 ljudi, in seveda manjša prodajalna, kjer bodo lahko obiskovalci zdravo in na planoti pridelano hrano tudi kupovali. Območje Trnovske in Banjške planote, ki se dviguje od 600 do 1200 metrov visoko, je zagotovo ena najlepših zelenih oaz Goriške.
Bodočnost Slovenije: regije – Na koliko regij se bo razdelila Slovenija, se še ne ve, saj o tem potekajo še razvneta pogajanja. Tako so štiri združenja in društva z Odborom za goriško pokrajino na čelu na poslance naslovila odprto pismo s podporo vladnemu predlogu o poimenovanju treh primorskih pokrajin.
Pismo so podpisali Odbor za goriško pokrajino na Primorskem, Forum za Goriško, Društvo za kakovost bivanja in novogoriško območno združenje borcev. V imenu odbora je Andrej Malni dejal, da želijo vrh države opozoriti, naj pri oblikovanju regij upošteva strokovna merila. Goriška, Kras, Istra in Notranjska pričajo o tisočletni prisotnosti Slovencev na Primorskem, so zapisali v pismu. Štiri združenja menijo, da je ime Goriška že dolgo uveljavljeno za območje od Krasa do Trente. Nasprotujejo poimenovanju pokrajin po straneh neba, rabi imena Primorska le za obalno-kraško območje, predvsem pa ustanovitvi enotne primorske regije.
Na police več slovenskega medu – Čebelarsko društvo Pivka (ČDP) je pred dnevi proslavilo deseto obletnico plodnega delovanja, ki je zraslo iz skoraj poldrugo stoletje dolge tradicije čebelarjenja na Pivškem. Društvo, ki v svojih vrstah združuje številne dolgoletne in izkušene čebelarje, se lahko pohvali predvsem z veliko pozornostjo, ki jo posveča stalnemu izobraževanju, kar je ključnega pomena pri ohranjanju čebeljih družin. Za večjo prepoznavnost domačega medu pa so čebelarji izdelali tudi nalepko z naslovom Med iz Krpanove dežele.
Nič več zamejci in onejci – Srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja nakazujejo nove izzive. V Špetru snujejo kulturno središče. Na srečanjih Slovencev Videmske pokrajine in Posočja ter prvem po padcu meje se ne srečujejo več zamejci in »onejci« (tako so prvi rekli onim v dolini Soče), temveč samo še Slovenci iz številnih sosednjih dolin. Slovensko manjšino v Italiji po sprejemu zaščitnega zakona in obogatitvi slovenske šole v Špetru preveva optimizem, ki odpira poti za številne nove projekte ohranjanja slovenstva v Italiji.
Naj se tudi druge meje med Italijo in Slovenijo zabrišejo – V Ljubljani je Slovensko društvo za mednarodne odnose (SDMO) predstavilo civilno iniciativo, s katero želijo začeti graditi nove odnose med Italijo in Slovenijo. Podpisniki pobude so podprli italijanske zakone o pravicah slovenske manjšine v Italiji, ki predvideva dvojezičnost, med drugim tudi pouk v slovenskih šolah. Pozdravili so dvig sredstev, s katerimi razpolaga slovenska manjšina. Člani SDMO menijo, da je neovirano svobodno gibanje ljudi, blaga in kapitala velika priložnost, da se presežejo zgodovinska nasprotja tako na italijanski kot tudi na slovenski strani. Spodbuditi želijo trajno, strpno in prijateljsko sožitje. Pri tem pozivajo, da se glavni akterji pri svojih prizadevanjih za interese slovenske manjšine otresejo svojih notranjih ideoloških in strankarskih nasprotij, saj bodo tako še uspešnejši. Zato so predstavniki civilnega poziva predlagali točke, ki se jim zdijo najpomembnejše pri doseganju zgornjih ciljev:
– sodelovanje izobraževalnih, raziskovalnih, znanstvenih, kulturnih in zdravstvenih dejavnikov na obeh straneh meje, pri čemer predlagajo tesno sodelovanje obmejnih univerz;
– za hitrejšo prebroditev jezikovnih ovir predlagajo ustrezno naravnanost šolskih programov;
– povečati je treba prepustnost prehajanja informacij, doseči večje sodelovanje medijev in s tem omogočiti boljše medsebojno poznavanje;
– izredno pomembno se jim zdi gospodarsko sodelovanje, še posebej na obmejnih območjih;
– racionalna uporaba skupnega morja in s tem povezanih dejavnosti. Pristanišči Trsta in Kopra morata najti možnosti sistemskega povezovanja in specializacije.
Zlata lisica na mariborskem Pohorju le uspela – Letošnje žensko smučarsko tekmovanje Zlata lisica je organizatorjem le uspelo, a z veliko požrtvovalnosti in dvotedenskega dela zaradi nižjih temperatur in premalo snega. Na letošnji lisici je bilo sicer nekoliko manj obiskovalcev kot v preteklih letih, je pa bilo zato povabljenih gostov ponovno nekaj tisoč. V dveh dneh so pojedli kar deset ton hrane in popili 24.000 litrov pijač. Zlata lisica – Avstrijka Nicole Hosp je bila v kombinaciji veleslaloma in slaloma letos najboljša. Srebrno lisico je prejela Elisabeth Görgl, bronasto pa sta si delili Tanja Poutiainen in Marlies Schild. Slovakinja Veronika Zuzulova je na slalomu zasedla drugo mesto, Schildova pa je bila tretja. Slovenke se niso uvrstile v finale.
Dogovor med Pahorjem in Gasparijem – Borut Pahor, prvak SD, in Mitja Gaspari sta sklenila dogovor. Ob morebitni zmagi Socialnih demokratov na jesenskih parlamentarnih volitvah naj bi Gaspari sprejel mesto podpredsednika vlade. Gaspari naj bi v morebitni vladi deloval kot usklajevalec treh politik: finančne, gospodarske in socialne.
Pogajanja o višjih plačah – Po odpovedi stavke v javnem sektorju se je s pri dogovoru o dvigu plač v gospodarstvu nekoliko zataknilo. Predvideno je bilo zvišanje plač za skupno 4,7 odstotka, kar bi z dodatki pokrilo lansko 5,6-odstotno inflacijo Do podpisa med delodajalci in sindikati ni prišlo, saj naj bi po mnenju sindikatov, delodajalci želeli v pogodbo vnesti vrsto varovalk, ki bi povzročile od 30 do 40 odstotkov nižji dvig plač od predvidenega.
Odstop Drobniča – Zunanji minister Dimitrij Rupel je sprejel odstop političnega direktorja zunanjega ministrstva Mitje Drobniča. Drobnič se je namreč 24. decembra sestal z visokimi predstavniki ameriškega State Departmenta v Washingtonu, kjer naj bi mu domnevno dali vedeti, kaj ZDA pričakujejo od Slovenije v času njenega predsedovanja EU. Zapisnik tega srečanja je nato prišel v medije ter povzročil afero uhajanja podatkov z zunanjega ministrstva. Zaradi objave dokumenta, ki ima po Ruplovem prepričanju politično ozadje, je bila Slovenija tudi v tujini deležna ostrih besed.
Buren odziv na Ruplovo izjavo – Zunanji minister Dimitrij Rupel je v Evropskem parlamentu dejal, da je Hrvaška praktično prekinila diplomatske odnose s Slovenijo, kar je povzročilo buren odziv na Hrvaškem. Situacija v hrvaško-slovenskih odnosih se je umirila ob prvem srečanju slovenskega in hrvaškega predsednika, Danila Türka in Stipa Mesiæa, ki sta pozvala k sodelovanju in dialogu med državama.