Napovedi fašističnih ukrepov v sodobni preobleki
Desnosredinska Berlusconijeva vlada svojim državljanom in davkoplačevalcem slovenske narodne skupnosti napoveduje hude čase, najhujše v zadnjih dvajsetih letih. Namerava jim znižati državne prispevke za narodnostne ustanove in organizacije, pa tudi za njeno založniško in gledališko dejavnost. S šolsko reformo naj bi za zmanjšala število slovenskih učiteljev, pripravlja pa tudi spremembe zaščitne zakonodaje, s katerimi bi prizadela slovenske rojake v Videmski pokrajini. »Prava vojna napoved Slovencem v Italiji«, je dogajanje ocenil deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Damjan Terpin.
V Furlaniji Julijski krajini imajo slovenski rojaki kar 320 ustanov, organizacij in društev in zanje so v zadnjih 18 letih prejeli vedno enak državni prispevek, kljub vedno višjim stroškom in inflaciji. Če pa bo italijanski parlament potrdil osnutek finančnega zakona se v prihodnjem triletju (2009 – 2011) obeta znižanje finančnih sredstev kar za 40 odstotkov, kar pomeni dobrih 5 milijonov evrov.
»Posledice bi bile katastrofalne«, je prepričan prvi mož krovnega Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Umrlo bi več organizacij, uspešnih društev in kakovostnih pevskih zborov, odpustiti bi morali veliko ljudi. Zato iskreno upa, da bo desnosredinska vlada še enkrat skrbno premislila svoje namere in takega osnutka ne bo sprejela.
Zaskrbljen je tudi predsednik druge krovne organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič. Krčenje denarja bi občutili na vseh nivojih, tako v bogatem delovanju slovenskih organizacij, kot v zaposlovanju številnih, ki skrbijo za redno delo in razvoj. Narodna skupnost bi bila zelo oškodovana in nemočna še bolj na udaru samovoljnih političnih nasprotnikov. »To je fašizem v sodobni preobleki!«
Predsednika sta, kljub dogovoru o srečanju s podtajnikom na notranjem ministrstvu Francescom Nitto Palmo, ostala pred zaprtimi rimskimi vrati, eden od sogovornikov, sicer vladni parlamentarec iz Furlanije Julijske krajine, pa jima je odgovoril, da Slovenci večinoma volijo levico in da torej pomoči vladajočih ni pričakovati.
V razpravi je tudi zakonski predlog o spremembi zaščite pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Beneških dolinah in Reziji, češ, da niso Slovenci, temveč pripadniki nekih slovanskih, morda ruskih plemen in podobno. Tako politično motivirano razmišljanje ni novo, prizadeva pa si ločiti Slovence v Videmski pokrajini od rojakov na Goriškem in Tržaškem.
Kljub nedavnim zagotovilom italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija vodji slovenske diplomacije Dimitriju Ruplu, da bo Primorski dnevnik v Trstu ohranil državni prispevek, so izgledi zanj vse prej kot dobri. Prizadeti poskušajo vse, da bi do krčenja denarja, ki je za ta edini slovenski dnevnik v državi življenjskega pomena, ne prišlo, so povedali tudi na posvetu v Tržaškem Narodnem domu sredi oktobra. Solidarnostno podporo so jim izrazili vsi slovenski mediji na Primorskem in se zavzeli za večje sodelovanje med njimi, morda tudi z ustanovitvijo Primorske tiskovne agencije.
Tudi napovedana šolska reforma naj bi zarezala v sprejete zakonske pravice slovenske narodne skupnosti, ki so prav tako določene v mednarodnih londonskem in osimskih sporazumih. Zaradi varčevanja po vsej državi naj bi brez dela ostala četrtina slovenskih učiteljev, lahko bi prišlo tudi do združevanja ravnateljstev in zapiranja šol z manjšim številom učencev, ki pa so narodni skupnosti življenjskega pomena. Proti reformam v šolstvu so teden dni protestirali dijaki višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na tržaškem, ki so v znak protesta zasedli šolske prostore. Zasedba šol je potekala mirno, dijaki so v dopoldanskih in popoldanskih urah pripravili vrsto predavanj in delavnic, v soboto dopoldne (25. 10. 2008 ob 9. uri na Goldonijevem trgu v Trstu) pa so sodelovali na velikem zborovanju srednješolcev in univerzitetnih študentov proti ukrepom Berlusconijeve vlade.
Dijake podpirata tudi krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturna gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.
Predsednika obeh krovnih organizacij Pavšič in Štoka sta o vsem obvestila uradno Ljubljano in zaprosila za posredovanje pri rimskih oblasteh. Tudi sicer si v narodnostnih vrstah želijo še tesnejših vezi z novo slovensko vlado in pozdravljajo možnost imenovanja ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. V pismu predsedniku Državnega zbora Pavlu Gantarju pa so zapisali, da si želijo tudi neposrednih stikov s parlamentom in sodelovanja pri njegovem delu, ko bodo v obravnavi vprašanja, povezana s Slovenci zunaj državnih meja.