ZGODILO SE JE V oktobru 2007

Odškodnina za bivše politične zapornike le še do konca tega leta – Po Zakonu o popravi krivic z dne 15. 7. 2005 lahko bivši politični zaporniki vlagajo prošnje za odškodnino le še do 31. 12. 2007. Po tem datumu Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic ne bo več sprejemala novih prošenj.

Drago in še dražje življenje – Cene živil se iz dneva v dan zvišujejo, medtem ko plače in pokojnine ostajajo zaenkrat enake. Najbolj se je podražila hrana – kruh, slaščice, meso, mleko, mlečni izdelki, siri in drugo.

Bo Slovenija uvedla dosmrtno zaporno kazen? – Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo poslalo osnutek novega kazenskega zakonika, s katerim uvaja dosmrtno zaporno kazen, in sicer kot izjemno možnost. Pravosodni minister Lovro Šturm je povedal: »To kazen bo možno izreči samo za kaznivo dejanje genocida, vojnega hudodelstva ali zločina zoper človečnost in osebi, ki je storila najmanj dve kaznivi dejanji odvzema življenja na grozovit način, za katero je za vsako od teh obsojena na zaporno kazen 30 let.«


V Washingtonu so slovesno odprli obnovljeno poslopje slovenskega veleposlaništva v ZDA – Otvoritve se je udeležilo več sto tujih diplomatov, nagovoril pa jih je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Slovenski veleposlanik v ZDA Samuel Žbogar je v nagovoru povedal, da je bilo poslopje slovenskega veleposlaništva v Washingtonu leta 2002 v slabem stanju, hkrati pa je izrazil upanje, da zdaj preurejena zgradba izraža novo Slovenijo, ki se želi ponašati s preglednostjo, prijateljstvom in mirom s seboj, sosedi in svetom. Ameriška senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar pa je na otvoritvi menila, da gre za eno najlepših veleposlaništev, in dodala, da je izmed štirih senatorjev s slovenskimi koreninami edina, ki ima slovenski priimek. Gostje so si lahko ogledali razstavo z naslovom Move Moment, ki vsebuje 24 del sodobnih slovenskih umetnikov. Ob tem se je Žbogar zahvalil Bogdanu Gromu iz New Jerseyja, po rodu Tržačanu, ki je za obnovljeno poslopje daroval enega svojih kipov z imenom Straža.

Smrt pred diskoteko Global – 20-letni Gorazd Čemernik je v noči s 6. na 7. oktober pred ljubljansko diskoteko Global utrpel hud udarec v zatilje, zaradi katerega je 10. oktobra umrl. Mladenič naj bi želel vstopiti v dvigalo, ki vodi v Global, nakar se je med njim in varnostnikom družbe VIP Varovanje vnel besedni obračun. Eden izmed varnostnikov je nato fanta s pestjo tako silovito udaril, da se je na mestu zgrudil. 13. oktobra so se prijatelji, sorodniki in znanci pokojnika pred diskoteko s prižiganjem sveč spomnili na mladeniča in zbirali podpise za pobudo, v kateri so zahtevali dosledno izpeljan postopek zoper storilce, takojšen odvzem licence podjetju za varovanje VIP ter spremembo pravil pridobitve licence za opravljanje dejavnosti varovanja.

Visoko šolstvo v roke Kucler Dolinarjeve – Poslanci so 1. oktobra z 48 glasovi za in 16 proti podprli Mojco Kucler Dolinar za novo ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Dozdajšnja poslanka Nove Slovenije, bo nasledila Jureta Zupana, ki je odstopil konec avgusta.

Strožje za zdravilce – Poslanci so ob koncu rednega septembrskega zasedanja sprejeli zakon o zdravilstvu. Temeljni namen zakona je zaščita uporabnika zdravilskih storitev, ki se mu lahko zaradi zdravilčeve neusposobljenosti ali zaradi odvračanja od uradne medicine povzroči nepopravljiva škoda. Zdravilci bodo po novem lahko le fizične osebe z najmanj srednjo zdravstveno izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo in opravljenim preizkusom iz zdravstvenih vsebin, homeopati, kiropraktiki in osteopati pa le osebe z diplomo z medicinske fakultete in opravljenim preizkusom iz zdravstvenih vsebin, ki jih predpiše minister. Vsi bodo morali imeti licenco, zakon pa predvideva tudi ustanovitev zbornice.

Sloveniji sedež več v Evropskem parlamentu v Bruslju – Odbor za ustavne zadeve Evropskega parlamenta je potrdil predlog za novo razdelitev sedežev med članice EU-ja. Slovenija bo dobila sedež več in jih bo tako imela osem.

(Pre)močni evro – Enota evro je v primerjavi z dolarjem dosegla rekordno vrednost, saj se je od leta 1999 okrepila že za 20 odstotkov. O močni skupni denarni enoti so na zasedanju v Luksemburgu govorili finančni ministri EU-ja. Finančni ministri držav z evrom naj bi namreč poenotili pristop do naraščajočega evrskega tečaja pred srečanjem sedmih najrazvitejših svetovnih držav sredi meseca v Washingtonu.

Proti dvojni obdavčitvi – Vlada je sprejela pobudo za sklenitev protokola h konvenciji med Slovenijo in Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Avstriji bo predlagala, da se spremeni obdavčitev za osebe, ki začasno ali stalno delajo v Avstriji, in da bi bili prihodki, pridobljeni v Avstriji, tam tudi obdavčeni.

Zares postal stranka – Združenje Zares (v njem je večina bivših članov LDS-a) se je v soboto, 6. oktobra 2007, preoblikovalo v levosredinsko politično stranko. Za predsednika je bil izbran Gregor Golobič, nekdanji generalni sekretar LDS-a v Drnovškovi vladi. Med petimi novoizvoljenimi podpredsedniki je tudi Peter Česnik, povratnik iz Avstralije.

Na dan je prišel dokument, v katerem sekretariat za pravosodje leta 1967 naroča študijo o oblikovanju štirih koncentracijskih taborišč – Po poročanju RTV SLO je imela Služba državne varnosti (naslednica Udbe) za primer nastopa kriznih razmer pripravljen seznam okoli 1000 ljudi, ki bi jih zaradi političnih razlogov nemudoma internirala. Med njimi je bilo tudi okoli sto žensk. Poimenskega seznama, za katere ljudi naj bi šlo, niso našli, najverjetneje naj bi bile žrtve najbolj izpostavljeni informbirojevci, saj je dokument nastal med zaostrovanjem razmer na Češkoslovaškem, ko so zvezne oblasti ocenjevale intervencijo sil Varšavskega pakta tudi na Jugoslavijo kot resno grožnjo.

Uradno srečanje slovenske in italijanske manjšine – Predstavniki krovnih organizacij slovenske in italijanske manjšine so na svojem prvem uradnem srečanju zastavili skupne projekte in utrdili sodelovanje. Morebitno ukinjanje slovenskih oddaj na deželnem sedežu RAI v Trstu bi bilo nezakonito, so menili. Italijanska in slovenska manjšina sicer že dolgo tesno sodelujeta, prvič pa so se na sedežu italijanske skupnosti Santoro Santoro v Kopru srečali predstavniki krovnih organizacij Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Unije Italijanov (UI). Tokrat pa posebej s SSO-jem pripravljajo poseben projekt o verstvih. Gre za raziskavo in predstavitev tradicionalnih romarskih poti ob meji z Italijo in Hrvaško, od Višarij, Svete gore, Strunjana in Trstata, ki so od nekdaj združevale različna ljudstva, ne glede na njihovo narodno pripadnost. Drugi veliki skupni projekt zadeva jezike ob meji. Ocenjen je na tri milijone evrov, podpirata ga Slovenija in Italija, manjšini pa pričakujeta tudi evropski denar.

Koroški Slovenci zbirali za žrtve ujme v Sloveniji – Slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so za žrtve septembrske ujme v Sloveniji namenile okoli 20.000 evrov. Toliko sredstev se je predvidoma zbralo na posebnem bančnem računu, ki ga je odprla slovenska stranka na avstrijskem Koroškem Enotna lista (EL), ter na dveh dobrodelnih koncertih. Prvi je bil v nedeljo v Kulturnem domu Pliberk, drugi pa v Borovljah. Sredstva bodo namenjena predvsem prizadetim v občinah Škofja Loka ter Železniki.

V schengen 21. in 22. decembra – Schengenska širitev na devet novink članic EU-ja, tudi Slovenijo, se bo zgodila 21. in 22. decembra letos. Na omenjena dneva bodo ob priključitvi novink v schengen potekale tudi slovesnosti v državah članicah EU-ja.

Hrvaška vztraja na razglasitvi ekološko-ribolovne cone – Napoved hrvaškega premiera Iva Sanaderja, da bo Hrvaška s 1. januarjem 2008 uveljavila zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC) v Jadranu tudi za države članice Evropske unije, je naletela na oster odziv na slovenskem političnem prizorišču, zlasti med vladno Ljudsko stranko in opozicijsko Nacionalno stranko.

Razveljavljena sodba proti škofu Rožmanu – Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo vojaškega sodišča z dne 3. avgusta 1946 proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu. Ugotovili so, da je prišlo v primeru sojenja do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Zadevo so zato vrnili Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.

Na Bledu mednarodni simpozij za zaščito nočnega neba – Na Bledu je potekal mednarodni simpozij za zaščito nočnega neba pod naslovom Svetlobno onesnaževanje in globalno segrevanje. Strokovnjaki opozarjajo, da so vzroki za svetlobno onesnaženost predvsem v pretirani uporabi razsvetljave. Slovenija po nepotrebnem vsako leto neposredno v vesolje pošlje za 10 milijonov evrov električne energije v obliki svetlobe, Evropa pa za 1,7 milijarde evrov. Ta znesek je večji kot redni proračun Združenih narodov. Nočno svetlobno onesnaževanje prizadene tako ljudi kot živali, saj izpostavljenost blišču povzroča številne bolezni in izumrtje nekaterih živalskih vrst.

Evropska poslanka leta na področju energije – Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj je bila izbrana za evropsko poslanko leta na področju energije. S tem je postala ena izmed desetih poslancev, ki so jih med 758 evropskimi poslanci nagradili za izredne dosežke.

V Hrvaški Istri so ustanovili slovensko kulturno društvo – Številni gostje so v buzeškem narodnem domu prisostvovali ustanovitvi Slovenskega kulturnega društva Lipa. To zdaj povezuje več kot 500 Slovencev, ki živijo onstran meje v buzeški in okoliških občinah. Dvajseterica ustanovnih članov društva pod okriljem enega najprepoznavnejših slovenskih simbolov je novo društvo ustanovila, da bi najprej zaščitili in še okrepili slovensko nacionalno in kulturno identiteto.

Madžarska manjšina bo pridobila – Srečanje slovenskega in madžarskega premiera – Premiera Slovenije Janez Janša in Madžarske Ferenc Gyurcsany sta na prvem delovnem srečanju vlad potrdila dobre dvostranske odnose. Prvo delovno srečanje vlad je potekalo na obeh straneh meje, kjer živita manjšini. Madžarski premier je napovedal, da bo Madžarska v prihodnosti povečala subvencije za narodnostne skupnosti in Slovencem v Porabju, premier je obljubil tudi trikrat daljši čas radijskega oddajanja in lažje financiranje dvojezičnih šol. Slovenski premier je dejal, da bo na boljši položaj madžarske manjšine v Sloveniji vplivala regionalizacija, ki jo bo vlada končala v tem mandatu. Madžarska manjšina bo znotraj pokrajine dobila nov manevrski prostor, možnosti za uveljavljanje svojih interesov in usklajevanje z večinskim prebivalstvom.

Onkološki inštitut v Ljubljani končno zaživel na novi lokaciji – Končala se je selitev Onkološkega inštituta v nove prostore, na novih operacijskih mizah pa že operirajo. Generalni direktor inštituta Aljoša Rojec je selitev komentiral z besedami, da se novi inštitut lahko primerja z najsodobnejšimi tovrstnimi zdravstvenimi ustanovami v Evropi in širše. Tudi sodobna oprema bo zagotavljala še boljšo oskrbo bolnikov, kar je seveda tudi prvi cilj inštituta.

Slovenija večja za pet hektarjev – Za predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja je bil 4. oktober 2007 »velik dan«. S predsednikom vlade Janezom Janšo sta namreč zabila simbolični pilot za podaljšanje prvega pomola. »To je največji uspeh sedanje uprave,« je ocenil Časar. Prvi pomol bodo podaljšali za 146 metrov, gradbeno dovoljenje že imajo. Podaljšanje bo stalo 50 milijonov evrov. »To bo pridobitev tudi za državo. Ne nazadnje bo tudi slovensko ozemlje večje za pet hektarjev,« meni Robert Časar. Poigrava se celo z zamislijo, da bi na čelo podaljšanega pomola umestili plažo in kopališče.

Na Teharjah so se spomnili po vojni pobitih – V parku spomina na Teharjah pri Celju je bila tradicionalna, že 18. spominska slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev v tamkajšnjem taborišču in okolici; pripravili sta jo Nova slovenska zaveza in teharska župnija, maševal je celjski škof Anton Stres.

O koroških Slovencih na Avstrijskem – Na delovnem obisku v Sloveniji je bil na pobudo evropskega poslanca in predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Rene van der Linden. Med drugim se je sestal tudi s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevžem Grilcem in predsednikom Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) Marjanom Pippom. Koroška Slovenca sta van der Lindna seznanila z neupoštevanjem razsodb ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov in uradnega jezika. Po besedah van der Lindna za Svet Evrope nikakor ni razumljivo, da avstrijska vlada ne upošteva razsodb ustavnega sodišča, prav tako pa ne razume popuščanja zvezne vlade nacionalistični politiki koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja.

Zlata medalja v Londonu za slovenskega inovatorja – Na mednarodnem inovacijskem sejmu British Invention Show, ki je letos potekal od 17. do 20. oktobra v Londonu in na katerem je bilo razstavljenih 79 inovacij iz različnih držav sveta, je sodeloval tudi edini slovenski predstavnik, inovator Tomaž Pevc. Ta je navdušil mednarodno komisijo sejma, saj je Pevcu podelila najvišje priznanje za inovativnost – zlato medaljo. Pevc se je predstavil s plovilom na podvodnih krilih, ki ga poganja izvenkrmni motor s samo štirimi konjskimi močmi in "lebdi" na vodi na podvodnih krilih. Vse, kar ni nujno potrebno za plovbo, se dvigne iz vode, s tem pa se zmanjšata vodni upor in posledično poraba goriva (porabi le en do 1,5 litra goriva na uro). Čoln je plovilo za prosti čas in primeren za priobalno plovbo. Doseže hitrost 20 kilometrov na uro, zaradi podvodnih kril pa je izredno stabilen tudi v valovih in s tem varnejši.

V treh letih bo v orbiti slovenski satelit – Predsedniški kandidat Lojze Peterle je ob predsedniški kampanji v Bistri napovedal, da lahko v treh letih pričakujemo izstrelitev slovenskega satelita v orbito. "V zadnjih desetih dneh smo naredili korak naprej," je dejal. Ne le, da imamo v Sloveniji ljudi, ki znajo narediti satelit, uspelo nam je pridobiti naročnika iz geodetskega področja ter možne financerje projekta, med drugimi je tudi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zainteresirano, da se vključimo v Evropsko vesoljsko agencijo, je še dejal. "Z veselo vesoljsko znanostjo želimo popularizirati tisto, kar je najmočnejši motiv zanimanja mlade javnosti – to so vesoljski poleti in računalniki," je na novinarski konferenci v Bistri pri Vrhniki namen projekta Leto 2009 – Leto vesoljskih poletov opisal umetnik Dragan Živadinov. Projekt je namenjen predvsem mladim – osnovnošolcem, dijakom in študentom. Pri projektu Leto vesoljskih poletov, ki bo potekal leta 2009, sta moči združila Tehnični muzej Slovenije in Spominsko središče Hermana Potočnika Noordunga. Posvetili so ga 40. obletnici pristanka na Luni in 80. obletnici objave temeljne knjige vesoljskih poletov Problem vožnje po vesolju našega rojaka Hermana Potočnika Noordunga.

Več znanja o alternativni medicini – Študenti farmacije imajo od letos na voljo nov študijski predmet Zdravila v alternativni medicini. Kot pojasnjujejo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, diplomanti vse bolj potrebujejo tudi znanja o homeopatiji, kitajski tradicionalni medicini, ajurvedi, aromaterapiji in drugih zdravilih oz. izdelkih, ki nimajo dokazane učinkovitosti. Zato so se odločili, da jim bodo ta znanja ponudili že v okviru študija, da jim jih ne bo treba iskati pri različnih samooklicanih strokovnjakih.

Veleplakat Slovenije na bruseljskem letališču – Na bruseljskem letališču Zaventem so namestili gigantski oglasni plakat Slovenije, ki bo opozarjal na našo deželo kot privlačno turistično destinacijo. S tem drznim in dobrodošlim dejanjem Slovenska turistična organizacija že nekaj mesecev pred začetkom predsedovanja Evropski uniji izkorišča odlično priložnost za povečanje prepoznavnosti Slovenije v samem središču odločevalskih procesov.

Koroška obletnica brez Slovencev – Na avstrijskem Koroškem so s povorko in zborovanjem pred deželnim zborom v Celovcu proslavili 87. obletnico koroškega plebiscita. Slovenci se dogodka niso udeležili, prav tako pa niso pripravili nobene protestne akcije. Slovesnosti pa se je udeležil koroški deželni glavar Jörg Haider, ki je ponovno kritiziral avstrijsko ustavno sodišče zaradi odločb o dodatnih dvojezičnih napisih in dejal, da je dvojezičnih napisov dovolj oziroma preveč. 10. oktobra 1920 se je 59 odstotkov udeležencev plebiscita v coni A izreklo za to, da južna Koroška pripade Avstriji, 41 odstotkov pa si je želelo k Jugoslaviji. Koroški deželni zbor je takrat Slovencem obljubil, da bodo v prihodnje vedno spoštovali njihove narodne, jezikovne in kulturne pravice.

Mladi kupujejo stanovanja v Gorici – Za vsako mlado družino, ki se preseli v italijansko Gorico ali njeno okolico, goriška pokrajina zagotovi subvencijo v višini med 15 in 25 tisoč evri. Letos je stanovanjsko vprašanje prek meje rešilo več kot 50 mladih parov s slovenske strani. Po koncu letošnjega leta, ko bo državna meja tudi dejansko padla, bo tak način reševanja stanovanjskega vprašanja zagotovo še pogostejši. V Gorici in okolici je namreč vse manj prebivalcev, ti so vse starejši, saj priseljevanja skorajda ni več. Včasih so to območje polnili z italijanskimi priseljenci z juga Italije, ki so dobili na tem prostoru ob slovenski meji zaposlitev v policiji, vojski ali na carini. To sedaj ni več tako, prostor pa se vse bolj polni z afriškimi in azijskimi priseljenci, ki v Furlaniji – Julijski krajini iščejo zaslužek v tamkajšnji industriji.

Najbolj ekološka lakirnica v Sloveniji v Gornji Radgoni – Največji proizvajalec zabojnikov v Evropi – V Arcontu v Gornji Radgoni so priredili največjo slovesnost v zgodovini tega podjetja, nastalega na pogorišču nekoč znane Avtoradgone. Z vztrajnim, kakovostnim in načrtnim delom, v katerega so bili vključeni vsi zaposleni, se danes lahko pohvalijo, da so največji evropski proizvajalec zabojnikov in da še vedno rastejo to jim omogoča prav nova lakirnica, ki so jo zgradili v poldrugem letu. Letos bo čez 700 delavcev izdelalo več kot 15 tisoč bivalnih enot, dosegli naj bi čez milijon evrov dobička, samo v devetih mesecih pa so imeli za 46 milijonov evrov prometa.

V okviru Zavoda Friderika I. Barage deluje prvi zasebni konservatorij za glasbo na Slovenskem – Mehanske šolske orgle in prvi orgelski učbenik – V soboto, 6. oktobra, se je v prostorih nekdanjega samostana šolskih sester notredamk v Šmihelu na Dolenjskem slovesno začelo prvo študijsko leto na prvem zasebnem konservatoriju za glasbo v Sloveniji. Konservatorij za glasbo Jurija Slatkonje deluje v okviru Zavoda Friderika Ireneja Barage, ki ga je ustanovila novomeška škofija z namenom, da poživi vero, skrb za dobro vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti.

Družinam prijazen hotel na Bledu – Družba Sava Hoteli Bled začenja obnovo Apartmajev Golf, največjega apartmajskega objekta na Bledu. Čez šest mesecev bo tako na Bledu odprt prvi družinam prijazen hotel v Sloveniji. Fleksibilno pohištvo bo moč v zelo kratkem času prilagoditi za bivanje družin, hotel pa bo ponujal tudi tri otroške igralnice za izvedbo animacijskih programov. Z namenom večje energetske učinkovitosti bodo temeljito prenovili tudi ogrevalni sistem, za ogrevanje in hlajenje pa bodo vgradili toplotne črpalke, ki bodo uporabljale vodo iz lastne vrtine.

Nov štirizvezdnični hotel na Ptuju – Terme Ptuj, d.o.o., ki delujejo v okviru blagovne znamke Panonske terme, so po letu dni od pričetka gradnje odprle vrata novega štirizvezdičnega Grand Hotela Primus, ki bo predstavljal pomemben prispevek k dopolnitvi dosedanje vrzeli na področju pomanjkanja namestitvenih kapacitet in turistične ponudbe v Spodnjem Podravju. Hotel, ki je dobil ime po Marcusu Antoniusu Primusu, vplivnem rimskem generalu, vladarju Rima ter mojstru retorike, se razprostira na skupno 13.493 kvadratnih metrih in ima 250 ležišč, od tega so trije luksuzni predsedniški apartmaji, ki imajo na razpolago vsak svoj jacuzzi in savno. Gostom je na voljo najsodobnejši Valens Augusta wellness center, ki ga sestavljajo trije skopi: najsodobnejši center dobrega počutja Imperium, ki se razprostira na 700 kvadratnih metrih, bo v rimskem duhu s specializiranimi programi za nego obraza in telesa ter s sprostitvenimi kopeli in preventivnimi terapijami ter bogato izbiro masaž poskrbel za popolno sprostitev. Sledi sklop termalne kopeli in savne Flavia, kjer lahko gostje izbirajo med različnimi svetovno znanimi programi savn. Že sicer bogato bazensko ponudbo Term Ptuj dopolnjuje hotel s sklopom bazenov Vespasianus, ki vsebuje kombinirani notranje-zunanji bazen, otroški bazen in dva whirlpool bazena.

S podpisi do Goriške – Forum za Goriško in Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne (ZZB NOV) Nova Gorica zbirata podpise za poimenovanje severnoprimorske pokrajine v Goriško. Glede imena se že dolgo razvnemajo polemike. Pobudniki namreč nasprotujejo poimenovanju nove pokrajine v Severno Primorsko. Mnenja pa niso enotna, saj prebivalci na Tolminskem, Idrijskem in Ajdovskem v glavnem nočejo biti Goričani. Polemike segajo celo tako daleč, da se je pojavil tudi predlog o razpisu referenduma.

V Sloveniji ni lahko biti kmet – Na vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi je kmetijski minister Iztok Jarc poudaril, da v Sloveniji ni lahko kmetovati. Kot je dodal, je tako zato, ker več kot tri četrtine države spada med območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, več kot pol pa prekriva gozd. Po ministrovih besedah je Slovenija pred desetletjem izbrala pot postopnih, a konsistentnih sprememb kmetijske politike. »V prihodnje se moramo predvsem osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja in se pripraviti na izzive, ki nam jih postavljajo mednarodno okolje in klimatske spremembe,« meni Jarc.

Banu Natlačnu le maša – V cerkvi na Logu pri Vipavi je bila v soboto, 13. oktobra, maša, posvečena spominu na nekdanjega bana Marka Natlačna. Slovesnost se je nadaljevala pred cerkvijo ob kipu, ki ga v Mančah po burnih odzivih v javnosti niso postavili. Maše (vodil jo je župnik in dekan v pokoju msgr. Franc Pivk) in slovesnosti so se udeležili banovi sorodniki, prijatelji in somišljeniki iz notranjosti Slovenije in nekaj domačinov, predstavnikov oblasti in občine pa ni bilo.

Viteški dan grofa Devinskega v Ilirski Bistrici – Čudovit grad Prem je spet oživel, saj je na njem potekala zgodovinska prireditev Viteški dan Grofa Devinskega in srednjeveška tržnica. Na prireditvi si je bilo mogoče ogledati tudi viteške dvoboje, lokostrelski turnir ter srednjeveške plese in igre, za zaključek pa so tako kot v srednjem veku na grmado obsodili čisto pravo čarovnico. Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, so se lahko v okviru prireditve tudi sami preizkusili v šoli mečevanja in lokostrelstva. Prireditev je letos potekala prvič.

Petdeset let Tumove koče – Obalno planinsko društvo je organiziralo tradicionalni pohod na Slavnik. Tokratni, že 29. pohod je bil še posebej slovesen, saj Tumova koča na Slavniku, ki je trenutno zaprta, praznuje 50-letnico.

V Podsabotinu se gradi – Podsabotin bo, kot vse kaže, v prihodnjih letih doživel pravcato renesanso. Vrhniško podjetje Gradiani, ki ob glavni cesti proti Dobrovemu gradi prvi briški dom upokojencev, namerava čez cesto zgraditi lično stanovanjsko sosesko z nizkimi terasastimi bloki in vrstnimi hišami.

Blagoslov po 365 letih – Podružnična cerkev sv. Socerba nad Podrago je bila sredi meseca daleč premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti slovesnega blagoslova obnovljene cerkvice, zgrajene pred več kot 365 leti. Več kot 1500 ljudi z vseh koncev Slovenije, med njimi so bili tudi rojaki iz tujine, se je zbralo na Sv. Socerbu, kjer stoji cerkvica častitljive starosti enakega imena.

Piranski arhiv med najstarejšimi tovrstnimi ustanovami v Evropi – "Arhiv je osebna izkaznica in duša mesta," je zapisano na dvanajst stranski zgibanki, ki so jo nedavno izdali v koprskem Pokrajinskem arhivu. Besede so namenjene piranskemu Arhivu, ki se s 130 leti organizirane arhivske dejavnosti uvršča med najstarejše tovrstne ustanove v Evropi. Piranski občinski praznik je bil več kot primerna priložnost za počastitev visoke obletnice delovanja arhiva, ki v svojih depojih skriva prenekatero redkost. Na razstavi v občinski palači, so predstavili 700 let star, v celoti ohranjen mestni statut in pismo papeža Urbana III., ki velja za najstarejšo ohranjeno papeško litino na Slovenskem. V Apolonijevi palači pa so na desetih panojih predstavili zgodovino piranskega arhiva. Obiskovalcem so namenili komplet 12 razglednic, na katerih so natisnjeni prvič objavljeni motivi iz bogate arhivske zakladnice, zgibanka z osnovnimi podatki in ex libris.

Najbolj jim je všeč Simonov zaliv – V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini so podelili nagrade upravljavcem termalnih, bazenskih in naravnih kopališč, kopalnih voda ter vodnih parkov, ki so sodelovali v poletni akciji Slovensko naj kopališče 2007. V kategoriji naravnih (morskih, rečnih in jezerskih) kopališč je prvo mesto osvojila plaža HTP Simonov zaliv z 849 glasovi, drugo je Grajsko kopališče Bled (683 glasov), tretja pa Centralna plaža Portorož (426). Plaža v Simonovem zalivu je bila najbolje ocenjena tudi lani. V kategoriji območij kopalnih voda je največ glasov (1218) prejelo Bohinjsko jezero, Fužinski zaliv, sledita Nadiža nad Podbelo do Robiča (484) in Soča pri Tolminu (416) na tretjem mestu. Tudi letošnje poletje je v kategoriji vodnih parkov največ glasov prejelo Vodno mesto Atlantis (2631) pred Vodnim parkom Bohinj (999) in Aquaparkom Žusterna (743).

Okusi Krasa – Na Tržaškem in Goriškem se je 24. oktobra začela šesta izvedba enogastronomske ponudbe Okusi Krasa 2007. Priredila sta jo sekciji za gostinstvo in trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ – stanovski organizaciji slovenskih gospodarstvenikov v Italiji) in katere cilj je predstavitev in ovrednotenje tipičnih kulinaričnih oz. enogastronomskih proizvodov, ki jih nudijo slovenski gostinci s Tržaškega in Goriškega. Letošnja izvedba je vsebovala tudi čezmejno pobudo Utrinki in okusi Krasa brez meja, ki je potekala v okviru projekta Interreg III A Italija-Slovenija in pri kateri je sodelovalo 12 gostinskih obratov na italijanski strani in sedem obratov na slovenski strani meje, ki se nahaja na območju Krasa. Okusi Krasa so se sklenili na Martinovo nedeljo, 11. novembra.

Novo grobišče povojnih pobojev – Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč je potrdila obstoj grobišč povojnih pobojev na Ravnici pri Lancovem v radovljiški občini. Vendar v enem največjih grobišč povojnih pobojev v Sloveniji, v katerem naj bi bilo zakopanih več sto žrtev, posmrtnih ostankov vsaj zaenkrat ne bodo izkopavali. V grobišču po pričevanjih domačinov namreč niso Slovenci, temveč Hrvati, Srbi ali banatski Nemci, katerih kosti komisija brez mednarodnega dogovora ne bo izkopala.

Projekt gradnje piramide naj bi se zaključili do novembra 2011 – »Projekt aeronavtičnega muzeja v Vipavski dolini bi moral postati vseslovenski projekt, saj bo koristil ne le promociji kraja, kjer bo stal, temveč celotni državi,« je ob rob predstavitve aktivnosti in ustanovitve zavoda povedala predsednica Projektnega sveta Zavoda aeronavtični muzej Zahodnoevropske unije Mirjam Božič. Sicer pa so med cilje projekta zapisali tudi, da bodo leta 2009, ob stoti obletnici rojstva Edvarda Rusjana, postavili temeljni kamen, projekt pa naj bi bil dokončan do novembra 2011. K ustanovitvi Zavoda aeronavtični muzej Zahodnoevropske unije je pristopilo 19 ustanoviteljev, ki so tudi vplačali predviden ustanovni delež v višini 20.000 evrov. Projekt sta že tudi podprla občinska sveta v Ajdovščini in Novi Gorici, načelno podporo pa so dala tudi vodstva občin Renče – Vogrsko, Miren – Kostanjevica in Šempeter – Vrtojba.

Izšel novi Kreslinov album – Vlado Kreslin, eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov, je o albumu Cesta po Sloveniji, ki je izšel nedavno, povedal: "Po štirih letih je to zopet moja nova plošča. Mislim, da je precej sprememb glede na prejšnje projekte. Pri tem albumu je pomemben faktor Gal Gjurin, ki je producent, snemalec in glasbenik, ki zna igrati na vse inštrumente. Cesta je sestavljena iz dveh delov. Prvi del, ki se prav tako imenuje Cesta, vsebuje osem novih pesmi, ki smo jih posneli v zadnjih treh mesecih. V drugem delu (Križišča) je sedem pesmi, ki so nastale v zadnjih dveh, treh letih v sodelovanju z drugimi glasbeniki."

Pelikan v videmski pokrajini – vodja vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, državni sekretar Zorko Pelikan, je obiskal Slovenske organizacije v italijanski videmski pokrajini. S predstavniki Slovencev v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini se je sestal na treh ločenih srečanjih. Spremljala sta ga generalni konzul Jože Šušmelj in odgovorna za sodelovanje z zamejstvom pri omenjenem uradu Tatjana Drolc

Slivnik podal odstopno izjavo – Danilo Slivnik, predsednik uprave časopisno-založniškega podjetja Delo, je 22. oktobra nadzornemu svetu družbe podal odstopno izjavo. Kot razlog za odstop je navedel drugačne poglede na vodenje podjetja. Na njegovo mesto bo stopil Peter Puhan, generalni direktor Slovenskih železnic.

Šuštar ponovno v Sloveniji – 24. oktobra so kanadske oblasti na zahtevo Slovenije izročile nekdanjega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Borisa Šuštarja, ki je bil zaradi zlorabe uradnega položaja že obsojen na šestletno zaporno kazen. Šuštar je v izročitev privolil tudi sam, tako da ni bilo potrebno zaslišanje pred kanadskim sodiščem. Z letališča Jožeta Pučnika je bil prepeljan v Zavod za prestajanje kazni zapora na Povšetovi v Ljubljani.

Zmaga Ukrajinca na 12. Ljubljanskem maratonu – 28. oktobra se je po ljubljanskih ulicah podalo v tek 6.842 tekačev v različnih kategorijah. Sprva je bilo prijavljenih 8.300 tekačev, vendar je nekatere ustavilo deževno in hladno vreme. Prvo mesto je z novim rekordom osvojil Ukrajinec Oleksander Sitkovski, ki je 42,195 kilometra pretekel v času 2:12:49, kar je za 42 sekund hitreje od prejšnje najboljše znamke Joachima Nshimirimane iz Burundija izpred treh let.

Podeljene ježkove nagrade – Na proslavi ob dnevu RTV Slovenija so podelili dve priznanji, nagrado Franeta Milčinskega – Ježka ter nagrado in priznanja za življenjsko delo, za neprecenljiv opus na področju radijskega in glasbenega ustvarjanja, ki jo je po sklepu kolegija generalnega direktorja RTV Slovenija prejela Elza Budau. Ježkova nagrada za leto 2007 je pripadla Kolektivu Narobov. Nagrado so si prislužili z radijskim projektom Velika sestra, parodijo resničnostnih šovov.

Petelinji zajtrk osvaja slovenske gledalce – Film Petelinji zajtrk, ki je nastal po literarni predlogi Ferija Lainščka, pod režijo pa se je podpisal Marko Naberšnik, si je v 11 dneh predvajanja v kinematografih ogledalo že 26.531 ljudi, kar je za slovenski film izreden uspeh. Petelinji zajtrk se je dobro odrezal tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je osvojil nagrado občinstva ter glavne nagrade za režijo in scenarij (Marko Naberšnik), glavno moško vlogo (Vlado Novak), Pia Zemljič pa Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta.

Podobne teme: